Kako nas pred soncem varujejo kreme za sončenje?

UV-žarki oziroma žarki sončne svetlobe so različnih valovnih dolžin, ki dosegajo Zemljino površino in s tem tudi nas oziroma našo kožo. UVA-žarki povzročajo rdečine in opekline, medtem ko so UVB-žarki škodljivi za kožo, saj povzročajo okvare celic, s tem pa povzročajo posledice na koži. "Te so lahko izražene v različnih oblikah, denimo kot suha, obarvana ali neelastična koža. Pri prekomerni izpostavljenosti se pojavijo tudi okvare, ki jih imenujemo solarne keratoze. To so vnetne, luščeče se spremembe, ki se ne zacelijo in pomenijo stanje pred rakom. Če jih ne zdravimo, vodijo v obliko kožnega raka," je opozoril dermatovenerolog Boris Kralj.

O sumljivih spremembah na koži je treba čim prej obvestiti osebnega zdravnika. Redna in pravilna uporaba zaščitnih sredstev v prvih 18 letih lahko možnost pojava kožnega raka zmanjša za 78 odstotkov. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) zato priporočajo, da omejimo izpostavljanje soncu med med 10. in 17. uro, nosimo primerna oblačil in pokrivala, zaščitimo oči in sončne kreme uporabimo kot dodatno zaščito. Poleg tega svetujejo, da se soncu ne izpostavljamo namerno in da dnevno spremljamo napovedi UV-indeksa, o čemer smo že pisali. 

Medtem ko UVA-žarki prehajajo tudi skozi okensko steklo, žarke UVB zaustavi že običajno steklo, je pojasnila Urša Šmid Božičevič z Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS): "Tako prvi kot drugi pa prehajajo skozi vodo, zato lahko povzročijo opekline tudi med kopanjem. Oboji lahko dolgoročno povzročijo kožnega raka. Sončni žarki vsebujejo veliko več sevanja UVA kot UVB."

Izpostavljenost sončnemu sevanju je še posebej velika na morju in v gorah, saj voda, pesek in sneg močno odbijajo UV-žarke. Moč sevanja UVA je čez dan približno enaka, medtem ko je sevanje UVB najmočnejše opoldne, ko je sonce visoko na nebu. Ultravijolično sevanje sestavljajo tudi valovi žarkov UVC, ki pa ne predrejo zemeljske atmosfere, je utemeljila Šmid Božičevičeva.

Sončnemu ultravijoličnemu (UV-) sevanju pa nismo izpostavljeni le med sončenjem, temveč tudi med vsakodnevnimi opravili, kot so hoja, kolesarjenje, vrtnarjenje in kakršno koli delo na prostem. Zato ne pozabimo na zaščito tudi v teh primerih.

Kaj označuje zaščitni faktor na izdelku za zaščito pred soncem?

Zaščitni faktor (SPF – sun protection factor) označuje, koliko časa smo lahko na soncu , ne da bi nas opeklo. SPF označuje le stopnjo zaščite pred UVB-žarki, oznaka je enotna po vsej Evropski uniji. "Pri svetlopoltih in otrocih lahko nezaščitena koža na soncu pordeči po petih do desetih minutah. Krema z zaščitnim faktorjem 30 ta čas teoretično podaljša za 30-krat, na 150 do 300 minut. Težava je v tem, da pogosto ne nanesemo dovolj zaščitnega sredstva (na vse telo bi ga morali naenkrat nanesti 40–50 ml), zato mora biti čas izpostavljenosti soncu bistveno krajši," je pojasnila Šmid Božičevičeva.

Če bi želeli kožo zaščitili s tako visokim faktorjem, kot je zapisano na embalaži, bi morala oseba, visoka 180 centimetrov, za zaščito kože po vsem telesu porabiti približno 40 mililitrov izdelka. To je približno tri zvrhane jedilne žlice, je izračunala Šmid Božičevičeva: "To pomeni, da 200-mililitrska krema zadostuje največ za pet dni, saj se po kopanju, brisanju in znojenju zaščita zmanjša (ali izgubi), zato je treba kremo nanesti znova. Za 14-dnevne počitnice na plaži to pomeni vsaj tri stekleničke na osebo."

Kako visok naj bo zaščitni faktor za odrasle?

Zaščitni faktor do 15 nudi nizko stopnjo zaščite, uporabljamo pa ga zgolj med krajšim izpostavljanjem soncu oziroma zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, je priporočila predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič. Ko je naša koža že nekoliko porjavela, lahko po njenem mnenju uporabljamo srednjo stopnjo zaščite, faktor od 15 do 30. Najbolj univerzalen pa je faktor od 30 do 50, ki je primeren za vsakodnevno zaščito. Ob tem je izpostavila, da faktor 50+ ne prepušča sončnih žarkov, zato vitamin D takrat v našem telesu ne nastaja.

Šmid Božičevičeva svetuje, da izberemo zaščitni faktor glede na tip naše kože. Pri tem opozarja, da so kozmetični izdelki lahko označeni kot zaščitno sredstvo pred soncem le, če imajo zaščitni faktor UVB najmanj 6 in je zaščitni faktor UVA vsaj ena tretjina označenega SPF (razmerje med UVB in UVA mora biti najmanj 3 : 1).

Kako visok naj bo zaščitni faktor za otroke?

Otroška koža je bistveno občutljivejša, izpostavljenost soncu pa se 'sešteva' in je zato dejavnik poznejšega razvoja kožnega raka. Zaščita pred soncem naj bo zato celovit projekt: senca, oblačila in šele nato krema z zaščitnim faktorjem, je opomnila Šmid Božičevičeva: "Otroci morajo biti zaščiteni z oblačili in pokrivali iz temne in gosto tkane tkanine. Žgoče opoldansko sonce med 11. in 15. uro pa je tabu za vse otroke. Otroška koža potrebuje visok do zelo visok faktor zaščite pred soncem – najmanj 30, po možnosti 50+. Za zaščito kože otrok, starejših od 6 ali 7 let, lahko uporabite enak izdelek kot za odrasle."

Ali izdelek, ki je ostal od lanskega leta, še nudi zaščito pred soncem?

Če je izdelek normalnega videza in vonja, je še vedno učinkovit. Kemikalije, ki delujejo kot zaščitni faktor, so namreč izredno obstojne, je zatrdila Šmid Božičevičeva: "To smo preverili tudi s testom. Izkazalo se je, da je učinkovitost še vedno takšna, kot zagotavlja proizvajalec. Seveda pa zavrzite izdelke, katerih sestavine se med seboj ločijo ali ki imajo nenavaden vonj."

Potrošniške organizacije so kritične do oznake vodoodporno 

ZPS je zato že pred štirimi leti na testih prenehala preverjati, ali je trditev resnična. Po besedah Šmid Božičevičeve proizvajalci lahko trdijo, da je izdelek vodoodporen, če po dveh 20-minutniih kopanjih še vedno ponuja polovico prvotno označene zaščite: "Še enkrat poudarjamo, kar smo že večkrat zapisali: zaščito zmanjšuje vsako kopanje, brisanje in znojenje, zato lahko takšna navedba vzbuja občutek lažne varnosti."

Tudi oznaka wet skin (mokra koža) ne pomeni, da je izdelek vodoodporen, saj ni uradnega dogovora o pomenu izraza. "Največkrat pa proizvajalci tako označijo izdelek, ki se dobro porazdeli na koži, tudi če je ta mokra," je pojasnila Šmid Božičevičeva.

Ali koža lahko zdravo porjavi?

"Ne," je bila odločna Šmid Božičevičeva. Porjavitev je (samo)zaščitna reakcija kože. Tudi če koža ni opečena, je lahko poškodovana. Po njenih besedah sončne opekline niso potrebne za razvoj kožnega raka. Že manjši odmerki UV-svetlobe – zlasti na pokritih predelih kože – lahko sprožijo mutacije kožnih celic. "Tudi izdelki za zaščito pred soncem ne omogočajo neskončno dolgega varnega sončenja. Z njimi le podaljšate obdobje, dokler se vaš ’sončni račun’ ne zapolni," je strnila.