Kako je Slovenija pripravljena na širitev Nata in krepitev odzivnih sil?

Voditelji držav članic Nata so v Madridu sprejeli več zgodovinskih odločitev. Med drugim so Rusijo, ki so jo doslej obravnavali kot strateško partnerico, označili za največjo grožnjo. Odločili so se tudi za temeljito okrepitev Natove obrambne in odvračalne drže, Švedsko in Finsko pa so povabili v zavezništvo. O tem, kaj to pomeni za mir v Evropi, sta v oddaji 24UR ZVEČER govorila Katja Geršak, izvršna direktorica Centra za evropsko prihodnost, ter nekdanji minister za obrambo Matej Tonin. 

Slovenija širitev zveze Nato podpira, čeprav ji koalicijska stranka Levica nasprotuje. A gre za zgodovinsko pomembno stvar za Evropo in Nato, meni Tonin. "Zagotovo to pomeni večjo varnost za samo Evropo, ker Nato predvideva 5. člen Severnoatlantske pogodbe, ki pravi, da je napad na enega napad na vse. In zato ker sta se Švedska in Finska priključili Natu, se jima kaj podobnega, kot se je zgodilo Ukrajini, ne more zgoditi. In to je tista ključna stvar, zaradi česar je danes tudi Evropa varnejša z vstopom Finske in Švedske v Nato," je prepričan.  

Poudaril je še, da ti dve državi v Nato prinašata tudi pomembne dodatne zmogljivosti. "Gre za državi, ki imata zelo razviti lastni vojski, ki sta bili doslej nevtralni. Imata razvito svoje letalstvo, mornarico, kopensko vojsko ... Tako da gre tudi za pomembno pridobitev za Nato."

Kakšen odziv Rusije pa lahko članice Nata pričakujejo po vstopu dveh nevtralnih, pomembnih držav? Putin je že grozil Finski in Natu. "Ne glede na to, da je Nato politično-obrambno zavezništvo in da je vedno temeljilo na obrambi, nas Rusija dojema kot grožnjo. To je neizogibno in zavoljo tega je to obojestransko. Torej, mi moramo na njo gledati kot na grožnjo. To je tudi bila ena od stvari, ki je bila zelo jasno razvidna na vrhu v Madridu," meni Geršakova. Poudarila je, da Rusija Evropo dojema kot grožnjo in ima strateške interese v evropskem prostoru. 

"Živimo v realnosti, kjer Ukrajina žal ne bo edino polje konflikta, ki ga bomo videli z Rusijo. Bodisi na hibridne načine ali skozi proxyje bo Rusija poskušala destabilizirati evropski prostor. In taka prihodnost nas čaka v prihodnjih letih," je prepričana. 

Tonin pa je spomnil, da je bila Rusija pred 10 leti zapisana kot partnerica Natu, danes pa je postala grožnja. "Nato v nobenem svojem dokumentu ni izražal agresivnih nagnjenj oziroma ofenzivnih nagnjenj proti Rusiji. Zato moramo biti zelo previdni, da ne padamo na ta ruski narativ, da kakršna koli širitev Nata ogroža Rusijo. Je ne. Vse države na vzhodu, tudi danes Finska in Švedska, so se prostovoljno odločile za priključitev zavezništvu, zato ker se v tem zavezništvu, ki si delimo skupne vrednote, počutijo varnejše," je dejal. 

Kako je Slovenija pripravljena na krepitev Natovih sil?

Nato bo sile za hitro odzivanje v Evropi povečal s 40.000 na 300.000 vojakov. Kaj to pomeni za Slovensko vojsko? Trenutno je po Toninovih besedah v teh hitrih odzivnih silah okoli 100 slovenskih vojakov. "V prihodnosti se bodo te številke glede na napovedi proporcionalno seveda zelo povečale. In tukaj bo Slovenija, pošteno povedano, imela določene težave z zagotavljanjem kadra. Ni pa to samo slovenska težava. Tudi Nemčija je povedala, da bo imela težave pri zagotavljanju teh sil. Ampak s skupnimi močmi, z jasnim ciljem, verjamem, da se to da storiti in da bo tudi zaradi tega Evropa, zlasti pa vzhodna Evropa, varnejša," je prepričan nekdanji obrambni minister. 

Kakšna bo usoda nemških oklepnikov Boxer, za katere je Janševa vlada tik pred odhodom podpisala pogodbo o nakupu? Vlada Roberta Goloba skuša posel odpovedati, zato je uvedla revizijo posla. Tonin nakup oklepnikov še vedno odločno zagovarja in pravi, da gre za "osnovo, hrbtenico slovenske vojske in tudi zmogljivosti, ki jih je Slovenija obljubila zavezništvu Nato". Glede napovedane revizije pa je miren. "Ker sem se z ekipo zavedal, da bo šlo za zgodovinsko stvar in da tukaj ne sme biti napak. Tako da bo po moje revizija pokazala, da je vse v redu in da se bo posel nadaljeval."

Je pa Tonin v odnosu nove vlade zaznal tudi nekaj pozitivnih sporočil. "Prvo pozitivno sporočilo je bilo to, da vlada ne namerava zmanjševati obrambnih izdatkov, ampak da jih bo povečevala, in drugo pozitivno sporočilo, da ostaja zavezana izgradnji srednje bojne bataljonske skupine. Tudi predsednik vlade je rekel, da za izgradnjo te skupine potrebujemo oklepna vozila. Tako da se zaenkrat stvari premikajo v pravo smer," je zadovoljen.

Premier Golob je javno napovedal, da bo Slovenija še pred letom 2030 v zvezo Nato zagotavljala dva odstotka BDP. Pa je to sploh izvedljivo v času, ko se vse draži? "To je nujno, ker mir in varnost nimata cene. Poglejte na primer v Ukrajini, kakšno ceno danes plačuje Ukrajina zaradi vojne. In vsi ti vložki, ki jih mi danes vlagamo v obrambo in varnost, so namenjeni temu, da bo v Sloveniji ostal mir, da ne bo vojne in da bomo lahko še naprej počeli stvari, ki jih vsak dan počnemo - od gospodarstva, šolstva, zdravstva ... Skratka, to je naložba v naše mirno življenje," je prepričan Tonin.  

Geršakova: Svetovni red se na novo definira

Voditelji G7 so se na nedavnem sestanku norčevali iz Putina in njegovega "mačizma", saj so v šali predlagali, da bi naredili posnetke, kako golih prsi jezdijo konje. Tovrstno izzivanje v trenutnih že tako napetih razmerah vsekakor ni konstruktivno, poudarja Geršakova. "Od naših voditeljev pričakujemo več kot takšno obnašanje. Vendar so tudi pokazali neko odgovorno dejanje s tem, da so stopili skupaj in da podpirajo Ukrajino v obrambi svoje lastne države. S tem smo stopili v zelo zgodovinsko pomemben čas. Na novo se definira svetovni red, kjer je zelo pomembno, da skupaj branimo svoje vrednote, človekove pravice, vladavino prava," je dodala. 

Evropa in svet se z vstopom Finske in Švedske v Nato nedvomno spreminjata. Vprašanje je, kako: na bolje ali na slabše? Se začenja nova hladna vojna ali pa smo s tem še bolj na pragu tretje svetovne vojne, kot opozarjajo nekateri analitiki? "Smo žal bliže konfliktu. Ali se bo zgodila vojna ali ne ... Upamo, da ne. Vsi se trudimo, da se ne bo. Ni vse odvisno od nas. Kot rečeno, mi smo obrambno zavezništvo, tako se tudi obnašamo. Smo v bolj nevarnem svetu in mislim, da lahko pričakujemo večja trenja in večje konflikte z Rusijo," pravi Geršakova. Meni, da želi Rusija destabilizirati tudi prostor, ki je Sloveniji v interesu, torej Zahodni Balkan. "Sedaj se moramo zelo pametno postaviti v bran temu, zato ker imamo tukaj vpliv. Tudi Moldavija in Gruzija sta morebitni točki in celotno Črno morje, kjer bi se lahko konflikt še razširil. Skratka, nismo v varnih časih in zato je potrebno, da branimo in ščitimo svoje vrednote in da stojimo skupaj."

Kdaj lahko pričakujemo konec vojne v Ukrajini? Zelenski je pozval zahodne voditelje, da Ukrajini pomagajo vojno končati do konca leta. Trenutno se odvija zelo umazana vojna na izčrpavanje, je opozorila Geršakova. "V takšnih nepredvidljivih razmerah je zelo težko karkoli napovedati, kdaj bi se končalo. Vendar smo slišali generalnega sekretarja Nata, ki je na vrhu povedal, da so zaveznice pripravljene na daljši spopad in podpirati Ukrajino pri tem," je dejala. Vojna pa se bo, kot vsaka doslej, končala za pogajalsko mizo, je prepričana. 

Tonin pa je dodal: "Mir bo dosežen, ko bo na bojišču vzpostavljeno ravnotežje. Tudi zato nas Zelenski poziva, naj jim zagotovimo primerno orožje. Ker odločitev Putina, da vstopi v to vojno, ni bila racionalna, ampak je bila emocionalna. Vsi ti pozivi, naj sedemo za diplomatsko mizo, naj se dogovorimo, pri Putinu ne zaležejo. In o miru se bo pripravljen pogajati šele, ko bo vedel, da na bojišču ne more več napredovati. In zato so tako na mestu te prošnje Zelenskega, naj jim zahod dobavi to orožje, da vzpostavijo ravnotežje." Ko bo vzpostavljeno ravnotežje na terenu, pa bodo vzpostavljeni tudi pogoji za diplomatska pogajanja in za mir, je prepričan.