Ustavno sodišče je danes znova obravnavalo zahtevo državnega zbora za presojo morebitnih protiustavnih posledic referenduma o zakonu o izbrisanih, ter preverilo morebitne protiustavne posledic zavrnitve t.i. tehničnega zakona o izbrisanih. Ustavno sodišče je odločitev sprejelo, vendar jo bo državnemu zboru in javnosti posredovalo v prihodnjih dneh. Po zakonu o referendumu in ljudski inciativi pa mora sodišče javnost obvestiti najkasneje do 25. decembra.
Od odločitve ustavnega sodišča bo odvisno tudi nadaljnje delo in postopki v državnem zboru. Ta mora namreč, če bo sodišče pobudnikom refrenduma pritrdilo, narok za naknadni zakonodajni referendum razpisati v 7 dneh. V državnem zboru naj bi bili pripravljeni tudi na tak scenarij, saj naj bi v tem primeru 29. decembra državni zbor zaradi tega tudi izredno zasedal.
Ustavno sodišče je o tem razpravljalo že 17. decembra, vendar takrat odločitve ni sprejelo.
Kot je znano, je državni zbor t.i. tehnični zakon o izbrisanih sprejel 29. oktobra, državni svet je 5. novembra na zakonsko besedilo izglasoval odložilni veto, državni zbor pa ga je preglasoval 25. novembra. Kmalu po vnovični potrditvi zakona je skupina svetnikov posredovala pobudo za razpis referenduma, o kateri je državni svet odločal 2. decembra, ko jo je podprlo le 19 državnih svetnikov, medtem ko bi jih za moralo glasovati 21. Ves čas od sprejetja zakonskega besedila pa se je pojavljala tudi pobuda opozicijskih poslanskih skupin, ki so zahtevale razpis referenduma, vendar opozicijski poslanski skupini SDS do 2. decembra ni uspelo zbrati potrebnega števila podpisov poslank in poslancev. Toda istega dne sta k podpisu zahteve pristopila še Bogomir Vnučec (SMS) in Franc Kangler (SLS).
Tako je poslansko zahtevo za razpis referenduma podpisalo 13 poslancev SDS, osem poslancev NSi, po štirje poslanci SNS in SLS ter poslanec SMS. Toda državni zbor je na seji 9. decembra sklenil referendumsko zahtevo poslati v presojo ustavnemu sodišču, ki naj bi odločilo o tem, ali bi imel referendum o zakonski izvršitvi 8. točke odločbe ustavnega sodišča o izbrisanih protiustavne posledice. Na prošnjo ustavnega sodišča so nato predlagatelji referenduma predložili svoj odgovor k predlogu za ustavno presojo referendumske zahteve. Ob tem so ustavnim sodnikom predlagali, naj po sporno zahtevo državnega zbora za presojo ustavnosti referenduma o tehničnem zakonu o izbrisanih zaradi "vsebinskih in proceduralnih razlogov" zavržejo in poslancem naložijo, da nemudoma razpišejo referendum.
Forum za levico o ksenofobiji vodstva t.i. levosredinskih strankah
V Forumu za levico ocenjujejo, da se v Sloveniji nevarno majejo temelji pravne države in osnovnega spoštovanja človekovih pravic. K temu pa ne pripomore le t.i. desnica, temveč tudi predsednika LDS in ZLDS, Anton Rop in Borut Pahor, ki sta glede izbrisanih do zdaj zagovarjala brezpogojno spoštovanje pravne države, zdaj pa predlagata, da bo treba diferencirati priznanje in uresničevanje pravic izbrisanih glede na njihov odnos do slovenske države v času osamosvajanja.
Po mnenju Foruma za levico se Pahor in Rop "dejansko pridružujeta tistim, ki politično zagovarjajo administrativno etnično čiščenje in logiko izvršenih dejstev". "To pa je dokaz, da se je prikrita ksenofobija naselila tudi v razmišljanje t.i. levosredinskih strank oz. njihovih vodstev," menijo v forumu.
Rop in Pahor "s takšnim ravnanjem ponujata kritje za politično maščevanje domnevnim nasprotnikom osamosvojitve in s prejudiciranjem pravosodnih postopkov pripravljata teren za sodni linč". To pa je posledica površne in enostranske analize javnomnenjskih raziskav, menijo v forumu, kjer so izrazili skrb, da k nespoštovanju ustave, temeljnih človekovih pravic in pravne države pozivata zdaj še predsednik vlade in predsednik državnega zbora.
Zato v forumu pozivajo LDS in ZLSD, da se "jasno opredelijo do demagogije, ki jo ženejo njihovi strankarski veljaki". Ob tem pa pozivajo tudi vse druge, ki sprejemajo slovensko ustavo in pravni red, "da zaustavijo to nevarno demagogijo, saj so v igri temelji demokracije in pravne države".
