Bitka za Sindikat železničarjev Slovenije

Na SŽS očitno obstajata dva svetova, saj smo od vpletenih dobili še en zapisnik, ki ga lahko preberete v priponki. V prvem zapisniku so bili Albert Pavlič, Benjamin Ornik in Franc Zupanc razrešeni, v drugem pa ne. Oba zapisnika sta precej podobna, le z drugačnimi vidiki. Nekako se do 17. 10. 2018 zapisnika vzporedno razvijata, a se ob 14.07 pomembno ločita. Če je v prvem zapisniku jasno, da so razrešili vodstvo, jim drugi zapisnik daje brezpogojno, soglasno podporo.

Vodstvo, ki je osnovna točka obeh zapisnikov, je v dopoldanskem zapisniku odgovorno za številne napake in nejasnosti, v popoldanskem zapisniku pa teh napak več ni, še več, so zgolj pohvale. Po tekstu drugega zapisnika razrešitve ni bilo, številni so zapustili sejo in v spremenjenem obsegu se je ta nadaljevala. Sprejmejo se številni sklepi, kot "Svet SŽS, na podlagi ocene dosedanjega dela Predsednika SŽS Franca ZUPANCA, organizacijskega sekretarja Alberta PAVLIČA in glavnega tajnika SŽS Benjamina ORNIKA, izreka popolno zaupnico vsem za njihovo dosedanje delo v SŽS ter jim izreka maksimalno podporo pri njihovem nadaljnjem delu v Sindikatu železničarjev Slovenije." Albert Pavlič v naslednjem sklepu prav tako postane častni predsednik Sindikata železničarjev Slovenije

Vprašanje, ki bo zaposlovalo številne vpletene, bo samo eno: kateri zapisnik in katero vodstvo ima prav. Vodstvo pod taktirko Alberta Pavliča je tudi že poslalo zahteve na vodstvo Slovenskih železnic, katero se bo zdaj moralo tudi odzvati. Med drugim zahtevajo,

- "povišanje izhodiščne plače v Skupini SŽ do 10% zaradi zelo velikega dobička v Skupini SŽ in zaradi nizkih pokojnin železničarjev, ki znašajo v veliki večini primerov manj kot 600,00 EUR ker je izpod praga revščine v RS;
-  začetek postopka za spremembo plačnega sistema v Skupini SŽ, ki bo odpravil prevelike nominalne razlike v plači in odpravil pravilo, da "bogati dobijo več revni manj".

Zapisnik 1 je poln očitkov in opozarja na težave

Iz dopoldanskega zapisnika je razvidno, da se je SŽS ukvarjal s precejšnim osipom članstva, saj jih je zapustilo več kot 600 članov, kar predstavlja 25 odstotkov vseh včlanjenih. Kljub ogromnemu osipu nihče ni prevzemal odgovornosti ali predstavil poročila o osipu, razen groženj ni bilo proaktivnih ukrepov za pomiritev sindikalnih enot, ki so želele zapustiti sindikat. Takrat vodilni so za vse krivili zunanje krivce in niso prevzeli nikakršne odgovornosti. Eden večjih očitkov je bila slabo izvedena stavka, katere člani sploh niso podpirali in je dosegla ravno nasprotni učinek.

Nadalje so bili očitki vodstvu le vrh ledene gore, da se sindikat ukvarja z vsem ostalim, razen z osnovnim poslanstvom, ki naj bi ga opravljal sindikat, saj v zapisniku vidimo očitke, da so se "vlagale tožbe in porabljala sindikalna sredstva sindikatov brez sklepov organov in brez vedenja večine članov."

Sindikat preko društev želel kanalizirati denar

Eden večjih in potencialno še bolj spornih sumov, ki so očitani vodstvu, je sum na kanaliziranje denarja preko društev, ki jih sindikat sploh ne bi smel ustanavljati, saj je dejstvo, "da sindikat nastopa kot ustanovitelj in sedež več športnih in kulturnih društev v nasprotju s pristojnostmi sindikata". Zato je obstajal sum, da se je preko teh društev želel kanalizirati denar in porabljati sredstva, zbrana iz sindikalnih članarin. "Poraba tega denarja in tudi drugih donacij je netransparentna in nenamenska, za kar sta odgovorna podpisnika računov." Podpisnikom med drugim očitajo nenamenske donacije in "različne solidarnostne pomoči enim in istim osebam, ki gredo v druge namene." Albertu Pavliču očitajo avtokratsko vodenje in to, da večino informacij zadržuje zase oziroma za manjšo skupino ljudi, ki so v praksi edini, ki karkoli izvedo glede ključnih odločitev in pogodb, in da se seje izvajajo zgolj korespondenčno.

Albert Pavlič in člani ekipe okrog njega so se očitno zavedali, da bo seja sveta za njih težavna in so na predhodni korespondenčni seji razrešili predsednika SE, ki naj bi želel glasovati v nasprotju z njihovimi prepričanji.

Metanje polen, da bi se obdržali na položajih

Če smo že videli, da so želeli z razrešitvijo predsednika SE vplivati na sklepčnost in efektivnost sveta, so želeli trije nekdanji vodilni sindikata tudi rušiti samo sejo, ki je potekala dvakrat, 24. 9. in 17. 10. 2018. Na seji v septembru, ki je potekala med 10.00 in 12.30, so se udeleženi večinoma prepirali in komaj potrdili zapisnik. Več članov je od Alberta Pavliča, Franca Zupanca in Benjamina Ornika zahtevalo, da odstopijo s svojih funkcij, kar samovoljno niso storili, saj se niso strinjali z očitki. Franc Zupanc, ki je poleg položaja predsednika SŽS prevzel po zamenjavi predsednika SE tudi to funkcijo, je nato sejo prekinil in ni predlagal ali potrdil novega datuma. Naslednjih 10 dni je Franc Zupanc oviral in ignoriral vse pozive za novo sejo in je bil v določitev novega datuma "prisiljen", ko je nov termin seje postavila skupina sedmih podpisnikov v skladu s poslovnikom SŽS. Nova seja je bila določena za 5. 10., a so nekdanji vodilni z obstrukcijo seje poskrbeli, da ta ni bila sklepčna.

17. 10. 2018 se je seja nadaljevala in že v začetku je Franc Zupanc, ki ga je dopolnil Albert Pavlič, oporekal določenim članom, ki so prišli na sejo. Dvomila sta v legitimnost njihovih mandatov. Po prerekanju je Svet SŽS potrdil, da so bili sklepčni, saj so v skladu s poslovnikom SŽS imeli potrebno večino. Začetek konca nekdanjega vodstva je bil tako potrjen.

Ko večina preglasi manjšino

Franc Zupanc je poskušal na vse načine blokirati možnost glasovanja, ki bi jih razrešila, saj v septembru ni želel skupaj Albertom Pavličem in Benjaminom Ornikom odstopiti s položaja. Po več kot šesturni razpravi je Svet SŽS nato brez večjih težav le zamenjal prej omenjene vodilne in sestavil novo vodstvo. V enem od sklepov vidimo, da so od njih zahtevali primopredajo vse dokumentacije in finančnih sredstev SŽS, ki naj bi potekala 22. 10. 2018 ob 12. uri. A bo primopredaja dejansko uspešna, bomo tako videli že čez nekaj dni, saj se bo prvo moralo pojasniti, kater sindikat in vodstvo ima prav.

Želja za prevlado sindikatov

Albert Pavlič in Silvo Berdajs sta vrsto let skupaj obvladovala železničarske sindikate. Pred sedmimi meseci se je med njima vnel spor. V ozadju spora je namreč spopad za prevlado na železnicah, ki jo želita najvplivnejša sindikalista. Po objavi odkritih groženj Škrajnarju je Berdajs v disciplinskem postopku dobil opomin in je moral izstopiti iz nadzornega sveta SŽ.

Pavliča, sicer dolgoletnega delavskega direktorja SŽ, je svet delavcev v začetku letošnjega marca razrešil s tega položaja. Povod za njegovo razrešitev naj bi bil spor z Berdajsom in zaradi preiskave o sumu korupcije na SŽ. Po tem, ko je Albert Pavlič moral odstopiti kot delavski direktor Slovenskih železnic, je prevzel izvršna pooblastila v Sindikatu železničarjev Slovenije.

 V nadaljevanju si lahko preberete in ogledate oba zapisnika in obvestilo za javnost.