"Zjutraj zgodaj prideva na oddelek, v posteljici zraven leži triletni fantek, ravno pripeljan z intenzivne nege, vidim, da je sam," se začne zapis mlade mamice, ki želi ostati anonimna.
"Se zbudi objokan, ker išče mamo. In tukaj se mi zdi, da me je začelo srce boleti. Ker je bil očitno sam. Seveda sem ga poskusila kot mama, ki ima dva otroka, pomiriti, potolažiti, se zaigrati," je povedala za našo kamero.
Starši so kasneje prišli na kratek obisk, pripoveduje, in ko je zdravnica vprašala, ali bo mama sprejeta kot spremstvo, ta odgovori, da ima nujne opravke.
"Sestre so bile sigurno na razpolago, bi bilo grdo, če bi kaj grdega rekla, ampak otrok rabi nego starša. Zakaj? Potrebuje vodo, kozarček čaja, kot vsak triletnik si zaželi sadje, si zaželi čokoladico ... No, on tega ni imel."
Po družbenih omrežjih so se vsuli odzivi na zapis, mnoge mame so tudi same delile podobno izkušnjo.
A kaj kažejo podatki? Na pediatrični kliniki beležijo sobivanja staršev: v lanskem letu je bilo hospitaliziranih 13.207 otrok, 13.063 jih je imelo spremstvo.
"Lahko rečem, da je večina staršev otrok do 15. leta oz. pri nekih težjih okvarah tudi do 18. leta starosti, staršev, ki pri bolnih otrocih ostanejo. Večina je takšnih, ki to pravico izkoristijo," je povedal strokovni direktor pediatrične klinike Marko Pokorn.
Do leta 1992 so bili otroci na zdravljenju praviloma sami, nato so starši dobili možnost sobivanja, če so za to plačali, od leta 2008 pa je ta možnost brezplačna.
"Za otroka je prihod v bolnišnico stresen dogodek, zato je zelo priporočljivo, da so starši zraven, in tudi vsa naša prizadevanja v smislu tega, da zagotovimo pogoje otroku v bolnišnici, so usmerjena v to, da zagotovimo tudi pogoje, da so ob njem starši, ki ga lahko podpirajo," pravi klinična psihologinja na pediatrični kliniki Jana Kodrič.
So pa ljudje, ki zaradi takih ali drugačnih okoliščin te pravice kljub najboljši volji ne morejo izkoristiti, dodaja Pokorn. "Za otroka, ki je v bolnišnici brez staršev, v dopoldanskem času skrbijo poleg medicinskega osebja tudi vzgojiteljice in vzgojitelji."
Pa lahko hospitalizacija brez starša pusti posledice na otroku? Psihologinja pravi, da tega ne gre enačiti z zanemarjanjem ali zlorabo. "Ob ustrezni podpori staršev, ob ustrezni razlagi, zakaj je to bivanje v bolnišnici potrebno, tudi na otroku to ne pušča nekih dolgotrajnih posledic."
Sicer imajo tudi na kliniki socialno službo in če obstaja kakršen koli sum na zlorabo ali zanemarjanje, to sporočijo centru za socialno delo.
KOMENTARJI (80)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.