Kako hitreje do zdravnikov?

SDS: Uvedba nacionalne liste čakalnih dob

"Skrajšanje čakalnih dob in čakalnih vrst je in bo tudi v prihodnje ena prioritetnih nalog na ministrstvu za zdravje, evropsko primerljivi standardi pa so tudi del resolucije, ki je bila sprejeta," pravi predsednica odbora za zdravje v strokovnem svetu SDS, sedanja ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič. Med predvidenimi ukrepi navaja objavo čakalnih dob na spletu in v časopisu Za zdravje, zagotavljanje IT-podpore spremljanju čakalnih dob, uvedbo nacionalne liste čakalnih dob, uvedbo možnosti elektronskega naročanja ter zagotovitev kakovostnih, najsodobnejših aparatur in opreme za zagotavljanje diagnostike v zavodih po vsej Sloveniji.

SD: Nagrajevanje zdravnikov za delo izven delovnega časa

V SD so v alternativni vladni program zapisali, da bodo storili vse, da bodo čakalne dobe za vse tiste zdravstvene storitve, pri katerih bi čakanje lahko vplivalo na slabši izid zdravljenja in slabšo kakovost življenja, kar se da sprejemljive. Potrebne finančne vire za to bi zagotovili s povečanim javnim financiranjem zdravstva. V primerih, kjer bi se izkazalo, da pomanjkanje zdravstvenih delavcev kljub ustrezni produktivnosti predstavlja ozko grlo, pa bi kot začasni ukrep vzpostavili posebne oblike nagrajevanja za delo v javnem zdravstvu izven rednega delovnega časa. Pri ambulantnem in stacionarnem zdravljenju na sekundarni ravni bi z določitvijo gravitacijskih področij in z vzpostavitvijo regijskih in nacionalnih čakalnih list dosegli, da bodo bolniki z enakimi potrebami obravnavani enakopravno.

LDS: Nagrajevanja zdravnikov glede na kakovost dela

V LDS so prepričani, da je eden od primernih ukrepov za "optimalno sanacijo" čakalnih vrst plačevanje zdravstvenih programov glede na potrebe prebivalstva in glede na stroške njihove izvedbe. Ob tem predvidevajo še nekaj ukrepov, ki bi sistemsko uredili stanje v zdravstvu in s tem tudi akutni problem čakalnih vrst. Med njimi omenjajo plačevanje oziroma nagrajevanja zdravnikov glede na njihovo kakovost, produktivnost, količino dela in glede na zadovoljstvo pacientov, kar bi zdravnike stimuliralo k boljšemu in učinkovitejšemu delu. Drugi ukrep je izboljšanje nadzora nad izkoristkom oziroma učinkovitostjo dela v javnih zdravstvenih zavodih. Do leta 2012 pa bi LDS povezala primarno zdravstveno mrežo okrog osrednjih zdravstvenih domov z zasebniki s koncesijo, ki že zdaj delajo v javnem zdravstvu. To bi po njihovem prav tako zelo pripomoglo k zmanjševanju čakalnih vrst v zdravstvenih domovih.

NSi: Uvajanje nadomestnega zdravnika za čas odsotnosti koncesionarjev

V NSi poudarjajo, da so si v zadnjem mandatu kot del vladne koalicije močno prizadevali za ureditev tega področja ter da so bili sprejeti zakonodaja in akti, ki bodo k temu vsekakor pripomogli. Sprejeta je bila resolucija za obdobje do leta 2013 ter noveli zakonov o zdravstveni dejavnosti in o zdravniški službi. Med konkretnimi sprejetimi rešitvami navajajo: urejanje začasnega in priložnostnega opravljanja zdravstvenih storitev, priznavanje poklicnih kvalifikacij ter enostavnejše opravljanje občasnih zdravstvenih storitev, ukinitev sekundariata, uvajanje nadomestnega zdravnika za čas odsotnosti koncesionarjev ter usposabljanje specializantov znotraj regije, za katero specializirajo. Prepričani so, da bo z doslednim izvajanjem sprejetih določb in ciljev resolucije čakalne dobe v zdravstvu mogoče skrajšati.

SLS: Vsak zdravnik, ki zdravi posameznega bolnika, naj opravi celotno delo in ne le en del

V SLS se zavedajo, da mora zdravje vseh prebivalcev Slovenije postati prednostna vrednota in ena najpomembnejših notranjepolitičnih nalog. Stanje v zdravstvu po njihovem zahteva resen razmislek, saj najbolj pereče probleme v zdravstvu najbolj občutijo bolniki. S povečanjem števila zdravnikov bi lahko ustrezno zapolnili mesta v bolnišnicah in tudi v osnovnem zdravstvu, kar pa bo že samo po sebi skrajšalo čakalne vrste. Čakalne dobe bi v SLS skrajšali tudi z uveljavitvijo boljše in natančnejše delitve dela med posameznimi zdravstvenimi nivoji. Prav tako bi se trudili zagotoviti, da vsak zdravnik v verigi, ki zdravi posameznega bolnika, opravi vse svoje delo in ne le en del, ostalo pa prepusti drugemu. S tem bo samo po sebi prišlo do razbremenitve višjih nivojev v poteku zdravljenja in tudi do skrajšanja čakalnih dob.

Zares: Potrebna je celotna prenova javnega zdravstvenega sistema

V Zares so prepričani, da je za skrajšanje čakalnih vrst v zdravstvu in s tem izboljšanje dostopnosti zdravstvenih storitev za vse treba celovito prenoviti obstoječi javni zdravstveni sistem. Sami bi si prizadevali za skrajšanje čakalnih vrst za ambulantni pregled pri specialistu na največ 14 dni, za kar je treba prerazporediti sredstva v programu zdravstvenega varstva in oblikovati nacionalne čakalne vrste, ki bodo omogočale izbiro takšnega pregleda pri vseh specialističnih ambulantah v Sloveniji.

DeSUS: V nujnih primerih čakalnih dob ne bi smelo biti

V DeSUS poudarjajo, da v primerih, ko zdravstveni razlogi narekujejo nujno obravnavo, čakalnih dob ne sme biti in je treba pacientom zagotoviti takojšnjo in kakovostno oskrbo. Zavedajo se, da so v javnih zdravstvenih zavodih pri zdravstvenih obravnavah in posegih , ki niso nujni, vedno določene čakalne dobe, vendar pa so te po njihovem mnenju sedaj predolge. Zato bi se sami trudili za uveljavitev z evropskimi standardi primerljivih normativov na področju zdravniškega dela, tudi glede produktivnosti.

SNS: Več operativnih posegov bi morali prenesti prek koncesij na zasebne izvajalce

Predsednik SNS Zmago Jelinčič opozarja, da so v slovenskem zdravstvu poleg dolgih čakalnih dob glavne težave še slaba organiziranost, neučinkovitost in slab nadzor stroškov. Po njegovem je treba predvsem s sodobnimi organizacijskimi prijemi povečati učinkovitost dela zdravstvenih ustanov ter uvesti enotno čakalno vrsto na državni ravni. Ob povečanju števila zdravnikov pa bi država morala vse več operativnih posegov prenesti prek koncesij na zasebne izvajalce, s čimer bi se povečala učinkovitost izrabe medicinske opreme, ki je zdaj premalo izkoriščena. Zasebna pobuda v zdravstvu je namreč koristna, seveda ob jasnih pravilih igre in preprečevanju zlorab, meni Jelinčič.

Lipa: Nacionalna čakalna lista bi preprečila preskakovanje vrst na osnovi "vez in poznanstev"

Čakalne vrste so po oceni poslanske skupine Lipa še vedno rak rana slovenskega zdravstva, ki v mnogih primerih ogroža življenje ljudi, saj se na primer na CT-glave čaka tudi več kot pol leta, kar je lahko za pacienta usodno, opozarja Barbara Žgajner Tavš. Po njenih besedah je prišlo celo tako daleč, da so nekatere zavarovalnice v čakalnih vrstah odkrile možnost za zaslužek, saj za doplačilo premožnejšim omogočajo preskakovanje čakalnih vrst na račun tistih, ki si tega ne morejo privoščiti. Morebiti bi nacionalna čakalna lista omogočila preglednost, hkrati pa bi večji nadzor preprečil preskakovanje vrst na osnovi "vez in poznanstev". Širitev programov pa je zagotovo tista rešitev, ki bi najbolj konkretno vplivala na skrajšanje čakalnih vrst.