Grčija bo narekovala tudi dogajanje v Sloveniji. O nastalih razmerah in vplivu na Slovenijo sta spregovorila premier Miro Cerar in finančni minister Dušan Mramor.
Cerar je poudaril, da se je naša država pripravljala na različne scenarije in smo bili na tak razplet dogodkov pripravljeni. ''Nas pa je presenetil zavajajoč manever grške vlade, ko je prišlo do razpisa referenduma in enostranske prekinitve pogajanj,'' je dejal Cerar.
''Državljani naj ne skrbijo, situacijo obvladujemo,'' je dejal in dodal, da zadeve spremljamo.
Slovenija po njegovih besedah spoštuje pravico do referenduma in bomo tudi pri nas počakali na izide. Slovenija je z Grki solidarna, a ne more pristati na izmikanje grške politike, je dodal.
Cerar je bil tudi sam udeležen v pogovorih in zato ''ne moremo pristati na nenadne, manipulativne poteze grške vlade''. Dodal je, da morajo tudi Grki spoznati, da morajo sprejeti nekatere reforme.
Manevri grške vlade preprečujejo konstruktiven dogovor na nivoju EU je dejal premier, ki sicer upa, da bodo prihodnji dogodki prinesli ugodnejše razplete tudi za grške državljane. Ne moremo pa sprejeti, da se Slovenija sama izvija iz krize in vlaga napore, pri neki drugi državi pa bi to povsem spregledali, je dejal Cerar. "Evropska pravila in načela morajo veljati za vse," je dejal Cerar.
Mramor je k temu dodal, da lahko Slovenija počaka, da se zadeve razčistijo in ni potrebe po dodatnem zadolževanju. Povedal je, da lahko v prihodnost gledamo pozitivno, a brez sprememb na področju strukturnih reform in izboljšanju gospodarskega okolja se lahko odnos finančnih investitorjev spremeni.
Grki so v pogajanjih želeli doseči, da se jim odpiše čim več dolgov, da dobijo čim več denarja. A tako ne gre in ljudje trpijo, je poudaril Mramor in nadaljeval, da mora Grčija sprejeti spremembe in jih izvesti, da bi dolgoročno postala konkurenčno gospodarstvo, da se lahko sama financira.
Pahor: Če kompromisa kmalu ne bo, bo to pretreslo celotno EU
Gre za izredno zapleten politični, gospodarski, socialni in tudi geopolitični problem, zato so v to žarišče danes usmerjene oči vse svetovne javnosti, je poudaril predsednik republike Borut Pahor.
"Od tu naprej se bodo lahko stvari razvijale v pozitivni ali negativni spirali. Če bo prišlo do kompromisa in se bo zavrtela pozitivna spirala, bomo na to sčasoma pozabili, ker se bodo stvari uredile. Če pa tega kompromisa v naslednjih tednih in mesecih ne bo, če se bo začela odvijati negativna spirala, potem moramo vedeti, da bo to precej pretreslo območje evra in celotne EU," je dejal.
Grški problem tako ne bo nikogar pustil ravnodušnega, čeprav smo danes bistveno bolj odporni na take pretrese, kot smo bili pred krizo pred petimi leti, je še povedal.
Opozoril je tudi na to, kaj lahko zaostrovanje grške krize prinese Sloveniji. "Če bi se začelo dogajati tresenje, potem moramo biti Slovenci, ko bo šlo za težke odločitve, v teh časih dovolj enotni, kar pomeni, da se moramo na to pripraviti s tem, da med seboj sodelujemo ne glede na razlike," je bilo njegovo sporočilo.
Pahor je dejal še, da moramo tudi po teh spremembah, do katerih bi lahko prišlo, "biti Slovenci kot narod in kot država na napredni strani EU, kajti samo to nam zagotavlja trden mir in varnost ter uresničevanje svojih ciljev".
Kaj sledi za Grčijo?
Mramor je dejal, da pri Grčiji vsa pogajanja glede programa pomoči ne veljajo več. Ali je tehnično plačilno nesposobna ali ni, pa pri IMF še ni odločeno. Za sedaj je jasno samo sporočilo, da Grčija ni plačala svoje obveznosti, s to notifikacijo pa ne more priti do novega denarja pri IMF.
Včeraj je bilo prepozno, podaljšanje programa ni bilo več možno, je opozoril Mramor in pojasnil, da tako ni bilo niti možno speljati pri parlamentih morebitnih sprejetih dogovorov.
Tudi Mramor je dejal, da je po nedeljskem referendumu v Grčiji možnih več scenarijev. Ker je grška vlada nepredvidljiva, je dobro ''po jugoslovansko biti pripravljen na veliko'', je dejal.
Kako je finančno v reševanje Grčije vpletena Slovenija? Obstjata dve številki
Vlada se je na današnji dopisni seji seznanila z informacijo o stanju v Grčiji po neuspelih pogajanjih o podaljšanju programa pomoči in o izpostavljenosti Slovenije do Grčije. Slovenija je v hipotetičnem najbolj črnem scenariju do Grčije posredno in neposredno izpostavljena do višine skoraj 1,6 milijarde evrov.
Slovenija je namreč do Grčije neposredno izpostavljena na podlagi bilateralnega posojila v okviru prvega programa pomoči Grčiji in posredno na podlagi poroštva v okviru začasnega mehanizma za stabilnost evra EFSF iz pravkar izteklega drugega programa pomoči.
Pri financiranju bilateralnega posojila evrskih držav v letu 2011, ki ga je Grčija črpala v znesku 52,9 milijarde evrov, je Slovenija sodelovala v deležu 0,498 odstotka, kar znaša natančno 263.684.711 evrov, piše v sporočilu za javnost po dopisni seji vlade.
Odlog začetka odplačevanja glavnice na to posojilo je 10 let, končno plačilo posojila pa zapade 15. septembra 2041. Do konca 2014 je Slovenija od obresti za posojilo Grčiji prejela skupaj točno 17.596.592,24 evra. Na podlagi na ravni evrskega območja dogovorjenih treh dodatkov k bilateralni posojilni pogodbi, ki so Grčiji dodatno olajšali pogoje vračanja posojila, se je Slovenija sicer solidarno odpovedala delu obresti, ki bi ji sicer pripadale po izvirni pogodbi.
Poleg omenjenega posojila pa je Slovenija tudi porok za izdane obveznice EFSF. S tem je posredno porok tudi Grčiji. Ker okvirno 75 odstotkov posojil EFSF odpade na Grčijo, je Slovenija po pojasnilih vlade na ta način do države posredno izpostavljena do okvirnega zneska 1,33 milijarde evrov. Ta znesek vsebuje poroštvo za glavnico s povečanimi deleži poroštva v posameznih izdajah EFSF na 120 odstotkov in 165 odstotkov ter poleg tega še pripadajoče obresti.
Ta celotna, neposredna in posredna izpostavljenost Slovenije do Grčije sicer velja v hipotetičnem skrajnem primeru, da bi Grčija bankrotirala v celotnem znesku svojih obveznosti in bi bila Slovenija pozvana k plačilu povečanih omenjenih zneskov poroštev.
Če pa bi bila izvršena samo jamstva do višine izdanega kredita, je Slovenija izpostavljena v višini (le) 925 milijonov evrov. V primeru črnega scenarija unovčevanje poroštev na slovenski javni dolg predvidoma ne bi vplivalo, bi pa lahko povečalo primanjkljaj, je pojasnil Peter Štemberger s statističnega urada.
Komisija članicam predlagala, naj se ne odločijo za pravico do takojšnjega neplačila
Vlada se je danes sicer seznanila z zadnjim razvojem dogodkov v Grčiji, ki so pripeljali do tega, da država danes ponoči ni plačala junijskih obveznosti do Mednarodnega denarnega sklada v višini okoli 1,6 milijarde evrov. Ker se s posojilodajalci ni uspela dogovoriti o podaljšanju obstoječega programa pomoči, se je ta iztekel prav tako danes ponoči.
Država se je tako znašla na robu plačilne nesposobnosti, saj jo v kratkem čaka kar nekaj velikih obveznosti do Evropske centralne banke in imetnikov zakladnih menic.
Delovna skupina evroskupine se bo tako na podlagi predloga Evropske komisije in stalnega mehanizma za stabilnost evra ESM morala odločiti, ali bo uporabila pravico do takojšnjega poplačila vseh posojil iz bilateralnega posojila območja evra in mehanizma EFSF, ali eno od dveh drugih opcij. Prva je možnost opustitve zahteve po predčasnem odplačilu, druga pa možnost zadržanja pravic za oba instrumenta, kar pomeni, da se vsaj začasno ne zahteva takojšnje dospelosti vseh preostalih obrokov.
Za Slovenijo bi bila lahko ta opcija sprejemljiva, komisija pa je članicam že predlagala, da se za pravico do takojšnjega poplačila ne odločijo.
Vlada navaja še ocene, da je bil prvi krog učinkov zaostritve grške krize na makrostabilnost članic območja evra razmeroma zmeren, saj so trgi že računali na to, da dogovora ne bo. Države članice območja evra bi se morale po mnenju Slovenije hitro odzvati in napovedati povečano integracijo območja evra.
To med drugim pomeni pospešitev oblikovanja bančne unije s prenosom direktive o sanaciji in reševanju bank, ratifikacijo medvladnega dogovora o enotnem reševalnem skladu za banke in skupne sheme za jamstva vlog.
O vplivu krize razpravljala tudi komisija za nadzor javnih financ
Komisija DZ za nadzor javnih financ je na današnji nujni seji obravnavala posledice grške dolžniške krize na položaj in javne finance Slovenije. Člani komisije so vladi med drugim naložili, da jih obvesti o pričakovanih učinkih krize na slovenske javne finance in ukrepih za zajezitev negativnih učinkov.
Predsednik komisije Andrej Šircelj (SDS) je uvodoma dejal, da grška dolžniška kriza ni muha enodnevnica, zato ga je zanimalo, kako bo Slovenija ukrepala zaradi grške krize, koliko je prek Banke Slovenije investirala v grške obveznice ter kako bo to vplivalo na slovenske javne finance.
Državna sekretarka na ministrstvu za finance Irena Sodin je dejala, da tako kot poslanci tudi vlada pozorno spremlja dogajanje v Grčiji. "Dnevno preživimo kar nekaj ur na telekonferencah z Brusljem in ostalimi državami, ki so Grčiji solidarno dale posojilo," je pojasnila.
O vplivu grške dolžniške krize na Slovenijo je dejala, da so se, ko je Grčija zapustila pogajanja s posojilodajalci, posledično zvišale obresti na obveznice perifernih držav območja evra, tudi Slovenije, vendar pa so te danes že nekoliko upadle.
Viceguvernerka Banke Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo je ob tem dodala, da so bile vse neposredne naložbe Banke Slovenije v grške vrednostne papirje že poplačane, tako da Banka Slovenije do teh ni več izpostavljena. Tudi izpostavljenost slovenskega bančnega sektorja, ki je bila vedno med najmanjšimi v Evropi, se je po njenih besedah občutno zmanjšala v zadnjih letih.
V bran grški vladi Aleksisa Ciprasa in njenemu ravnanju je na seji stopil vodja poslancev ZL Luka Mesec, ki je ponovil stališče, da je šlo pri dosedanjem reševanju Grčije pravzaprav za reševanje nemških in francoskih bank. "Če bodo popustili diktatu trojke, bodo še naprej polzeli po spirali navzdol," je ocenil Mesec.
Alenka Bratušek (ZaAB) pa je Mesca spomnila, da je Cipras sinoči pristal na večino pogojev mednarodnih posojilodajalcev v zameno za pomoč. Poudarila je, da so bili tudi varčevalni ukrepi, s katerimi se je soočila tudi Slovenija, boleči. Da se je morala tudi Slovenija sprejeti neprijetne in nepriljubljene ukrepe, se je strinjal tudi Jožef Horvat (NSi), ki je med temi izpostavil zakon o uravnoteženju javnih financ.
Po mnenju Mateja Tonina (NSi) bi bil zlom Grčije slab za vse, vendar pa je prepričan, da mora poplačati posojila, saj je ni nihče prisilil, da si izposojajo denar. Ob tem je izpostavil na po njegovem mnenju nerazumljivo trošenje Grčije. Prekomerno trošenje na tuj račun je kot vzrok dolžniške krize izpostavil tudi Šircelj.
Medtem pa je Matjaž Nemec (SD) člane komisije spomnil, da bi morali na seji govoriti predvsem o tem, kakšen je vpliv grške krize na slovenske javne finance. "Dvomim, da bomo tukaj rešili grški problem, lahko pa se pogovarjamo, kako bomo zaščitili naše interese," je dodal.
S predlaganimi sklepi, da vlada zagotovi potrebne informacije poslancem, se je strinjal tudi Tilen Božič (SMC), vendar je ob tem ocenil, da bo vlada v kratkem roku težko pripravila odgovore, saj se zadeve zelo hitro spreminjajo.
KOMENTARJI (447)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.