Slovensko državljanstvo so v 12-ih letih odvzeli le eni osebi, za primerjavo - podelili so jih kar 196 tisoč. Odvzem državljanstva je namreč mogoč le pod naslednjimi pogoji.
Alenka Mesojedec Pervinšek iz Ministrstva za notranje zadeve pojasnjuje, da je prvi pogoj ta, da mora oseba imeti dvojno državljanstvo. Poleg tega mora živeti v tujini, njegovo ravnanje pa mora kazati na rušenje slovenskega pravnega reda. Sicer pa lahko vsakdo za državljanstvo zaprosi, tudi izbrisani, ne glede na t.i. tehnični zakon, če seveda izpolnjujejo naslednje pogoje: polnoletnost, v Sloveniji mora z urejenim statusom tujca živeti 10 let, mora biti preskrbljen, opraviti mora izpit iz slovenskega jezika, izpolniti vse davčne obveznosti, soglašati s slovenskim pravnim redom in opustiti izvorno državljanstvo.
V Sloveniji pa poznamo kar nekaj primerov pridobitve državljanstva po izredni naturalizaciji. Inacio Bintchende, poznamo ga tudi kot Janeza Belino iz TV Popra, je po rodu iz Gvineje Bisao. V Sloveniji živi že 17 let, slovensko državljanstvo je dobil pred letom in pol. Bintchende je priznal, da prej tudi ni dal prošnje za državljanstvo, tudi zaradi neke fobije. Že samo za začasno bivanje je bilo potrebno dati toliko papirjev, da nihče od njih ni verjel, da bo sploh kdaj dobil državljanstvo, je še dodal. A sem se nato odločil, da bom tu ostal, še pravi Bintchende.
Prvo prošnjo za državljanstvo so mu zavrnili, potem pa ga je dobil, ko je zanj še enkrat zaprosil po 13. členu o izredni naturalizaciji, to se pravi izjemen postopek naturalizacije, kjer že sam zakon določa, da je to poseben način pridobitve državljanstva zaradi tega, ker je naturalizacija v nacionalnem interesu.
Po tem členu so slovenski državljani postali še na primer igralec Branko Djurić-Djuro, pevec skupine Plavi orkestar Saša Lošić, pa rokometašica slovenske reprezentance Agnieszka Matuszewska. Na pomoč svojega kluba računa tudi Gruzijec Vladimer Boisa, ki košarkarske barve Uniona Olimpije zastopa že tretje leto, a državljanstva še nima. Sedaj ima punco Slovenko, kmalu pričakujeta otroka, zato se počuti kot Slovenec, nam je povedal Boisa. Državljanstvo si želi predvsem zato, ker bo v Sloveniji zagotovo ostal. Pa tudi birokracije ima, kot pravi, dovolj. "Problem je v tem, da vedno potrebujem vizo za Bosno ali Hrvaško, če pa bi imel slovenski potni list, bi Union Olimpija hitreje prišla čez mejo," je še dodal Boisa. O poroki pa le zato, da bi postal slovenski državljan, Boisa ne razmišlja.
Vendar za osebe, ki so najmanj dve leti poročene z državljanom Republike Slovenije, zakon omogoča naturalizacijo že po enem letu dejanskega prebivanja v Sloveniji. Izvornemu državljanstvu pa naj bi se v tem primeru odrekli. Vendar je tudi tu izjema, če tuja država ne daje odpusta, kar pomeni, da v svojem pravnem redu tega instituta sploh ne pozna. Takšni primeri so recimo predvsem v južnoameriških držav.
Tako je imel slovensko in argentinsko državljanstvo Andrej Bajuk, ki se je slednjemu odrekel leta 2000, ko je postal predsednik vlade in je šlo le za vprašanje lojalnosti do slovenske države. Bajuk pa je vendar moral pojasniti že v državnem zboru, da argentinska zakonodaja sploh ne predvideva, da bi se temu odrekel.
S prvim majem prihodnje leto pa bomo tako ali tako vsi slovenski državljani postali še državljani evropske unije. Iz vidika posebnih materialnih pravic državljanstvo Evropske unije ne zagotavlja kakšnih posebnih pravic. Vendar z vstopom v Evropsko unijo evropski državljan postane vsak, ki ima slovensko državljanstvo in prebiva na območju držav članic, ne pa nujno v Sloveniji.
