Kako do pokojnine z varčevanjem

"Varčevati sem začel pri štiriindvajsetih, petindvajsetih letih in to iz strahu, da ne bom imel pokojnine. Pravzaprav je bilo še vedno študentsko delo, ampak bolj resno, za dlje časa," pravi računalničar Janez Trilobit. Ko je za to, da ima redne dohodke, izvedel njegov prijatelj, ga je nagovoril, naj začne varčevati. Približno pri teh letih je začela varčevati tudi njegova žena Nataša, oba pa najprej konservativno. Sicer se nista odločila, da bi odprla varčevalni račun na banki, sta pa sklenila polico za naložbeno življenjsko zavarovanje.

Nataša mesečno za to plačuje 300, njen mož 115 evov. A pozneje sta začela varčevati tudi bolj drzno. Imata skupni račun in kar jima na koncu leta ostane, investirata v sklade, delnice, tudi v kriptovalute. Na začetku je bilo težko, počutiš se, kot da ti je del denarja odvzet, poleg tega je bil prisoten še strah, kaj se bo z denarjem zgodilo, ker ni več v tvojih rokah, ampak nekdo drug upravlja z njim, razlagata iskreno. Kar nekaj časa sta potrebovala, da sta začela zaupati.

100 evrov na mesec 25 let 

Izračunali smo, koliko bi privarčevali v 25 letih, če bi varčevali vsak mesec 100 evrov na različne načine. Pri tem smo v večini primerov upoštevali letne donose v zadnjih tridesetih letih, izjema so bitcoini. Nismo pa upoštevali inflacije, za katero se v prihodnjih letih napoveduje, da bo dvoodstotna, prav tako ne vstopnih in izstopnih stroškov in davka. 

Če bi varčevali doma, bi bil znesek, ki bi ga v 25 letih privarčevali 30.000 evrov. Donosa v tem primeru ni, celo nasprotno, upoštevati je treba inflacijo, za katero se predvideva, da bo v naslednjih letih dvoodstotna. Skoraj ves donos bi skopnel v primeru varčevanja na banki, v tem primeru bi privarčevali slabih 42.000 evrov. Sledi varčevanje v pokojninskih skladih, v zlatu in delnicah. Privarčevani znesek v primeru naložbe v delnice bi bil 124.000 evrov. Največ pa bi privarčevali z naložbo v bitcoine, a, kot vemo, gre za rizično naložbo, v kateri bi lahko tudi veliko izgubili. Poleg tega tudi nihče v zgoraj omenjenih načinih varčevanja ne more jamčiti donosov.

Mlajši si lahko privoščijo bolj tvegane oblike varčevanja kot tisti pred upokojitvijo

Mlajši kot si, bolj tvegane naložbe si lahko privoščiš, pravi prof. dr. Aljoša Valentinčič z ljubljanske Ekonomske fakultete. Prepričan je, da si lahko mlada družina, ki ima še veliko let do pokojnine, privošči bolj tvegane oblike varčevanja kot tisti, ki so tik pred upokojitvijo. S tveganimi oblikami ima Valentinčič v mislih varčevanje v vzajemnih skladih, delnicah in podobno, ne pa v kriptovalutah, ki so zelo rizična naložba in je njen izid nemogoče napovedati.

Previdna sta bila glede kriptovalut tudi Nataša in Janez Trilobit. V kripto sva dala vedno samo toliko, kolikor ne bi bolelo, če bi izgubila, pojasnjuje Janez. Se pa nista odločila za varčevanje na banki. Vedno je nevarnost, da bi kaj kupil in za to porabil denar, ki ga imaš na računu, pojasnjuje Nataša.

Kolikšen dodatek k pokojnini zaradi varčevanja?

Trilobitova na to vprašanje odgovarjata, da tega ne vesta. Janezu so sicer izračunali, da naj bi v dvajsetih letih sicer z življenjskim naložbenim varčevanjem nabral približno 40 oziroma 42.000 evrov. A vprašanje je, se sprašuje Janez, kaj bo to pomenilo zaradi inflacije, številke so, a ne vem, koliko bodo vredne, ko bom ta denar dobil, koliko štruc kruha bom lahko kupil zanje. Bi si pa, pravita, želela vsaj podoben standard, kot ga imata danes.

Nerealna pričakovanja

Pogosto imajo ljudje tudi nerealna pričakovanja, pričakujejo previsoke donose, nam pravijo finančni svetovalci, s katerimi smo se pogovarjali. Take izkušnje ima tudi finančni svetovalec Aljoša Zelnik. Ena od strank je denimo pričakovala, da bo imela na mesec 10-odstotni donos ali celo večjega, medtem ko bi bil realni donos, in to na letni ravni, med šest in 10 odstotkov, pove Zelnik. Prav postavljanje nerealnih ciljev je poleg prelaganja varčevanja na jutri, izbire napačnih varčevalnih načrtov, nepoznavanja stroškov varčevalnih produktov ter varčevanja brez pravega načrta velika napaka pri varčevanju.

Ali boste v naslednjem letu varčevali?

Da smo Slovenci med najbolj varčnimi narodi v Evropi, kažejo podatki Eurostata. Lani so gospodinjstva pri nas privarčevala 14,8 odstotka plače, v letu 2022 pa 14 odstotkov. Letos varčujemo še bolj kot lani. Po podatkih iz prve četrtine letošnjega leta smo bili z 22,49-odstotno stopnjo bruto varčevanja na drugem mestu med državami EU. Prehiteli so nas le Madžari.

Kljub temu anketa, ki jo je septembra letos izvedel Statistični urad Republike Slovenije in z njo ugotavljal, kakšne namene imamo glede varčevanja, razkriva, da se 45 odstotkom potrošnikom trenutno zdi primeren čas za varčevanje, večini vprašanih pa ne. Neopredeljen je bil odstotek vprašanih.

Septembra letos je bilo tudi 37 odstotkov potrošnikov mnenja, da bodo v naslednjih 12 mesecih verjetno nekaj privarčevali. 62 odstotokov jih je predvidevalo, da jim to ne bo uspelo, odstotek anketiranih pa se glede tega ni opredelil.

Na Statističnem uradu pojasnjujejo, da je kljub morda na prvi pogled slabim napovedim glede varčevanja v zadnji anketi v primerjavi s preteklimi več takih, ki se jim zdi trenutni čas primeren za varčevanje.

Finančna sredstva gospodinjstev

Slovenska gospodinjstva so imela po podatkih Banke Slovenije v prvem polletju letošnjega leta 82,9 milijarde evrov sredstev, kar je 6,6 milijarde evrov več kot v enakem obdobju lani. Še vedno največ je konservativnih varčevalcev, največji delež namreč predstavljajo gotovina in vloge, in sicer 46 odstotokov, 35 odstotkov je delež delnic in drugega lastniškega kapitala, sledijo pa zavarovanja in pokojninske sheme ter ostalo.