Kako bodo novosti družinskega zakonika vplivale na naš vsakdan?

Po burni politični razpravi leta 2017 smo v Sloveniji sprejeli nov družinski zakonik, ki je zdaj stopil v uporabo. Nekatere najpomembnejše novosti, ki jih prinaša, se nanašajo na delo oziroma pristojnosti centrov za socialno delo, sklenitve zakonskih zvez in razveze ter skrbništvo po ločitvah. 

Kot eni zadnjih v Evropi smo dobili tudi predporočno pogodbo. Kako bo ta videti v praksi? Po zdaj veljavni zakonodaji se je premoženje zakoncev štelo kot skupno premoženje in se je po ločitvi delilo po zakonu. "Zakonca nista imela svobodne volje, da bi s tem premoženjem razpolagala, upravljala ali ga razdelila na drugačen način. Pogodbe o ureditvi premoženjsko-pravnih razmerij med zakonci pa dajejo možnost, da bodoča zakonca pred sklenitvijo zakonske zveze lahko tovrstno pogodbo skleneta," je v oddaji 24UR ZVEČER pojasnila Špela Isop z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

Pogodbo lahko partnerja skleneta tudi kadarkoli v času trajanja zakonske zveze. "Tudi zunajzakonski partnerji imajo možnost skleniti tovrstno pogodbo in z njo urediti vsa svoja premoženjska razmerja, ki pa seveda odstopajo od zakonitega premoženjskega razmerja," je še pojasnila namestnica generalne direktorice Direktorata za socialne zadeve. 

Ločitev možna tudi pri notarju

Novi družinski zakonik predvideva tudi pomoč za zakonce še pred ločitvijo. "Po novem družinskem zakoniku gresta zakonca predhodno na svetovanje na center za socialno delo in se tam poskušata dogovoriti, morda uvidita, da ostaneta skupaj, da še zmeraj želita nadaljevati zakonsko zvezo, ali pa se dogovorita, da se bosta razšla in gresta v postopek razveze naknadno po tem razgovoru, ki ga opravita na centru," je pojasnila Isopova. Po stari ureditvi sta namreč najprej vložila zahtevek za ločitev, potem pa sta morala na center za socialno delo na svetovalni razgovor.

Če partnerja vendarle ugotovita, da ne želita nadaljevati skupne poti, in nimata mladoletnih otrok, pa se bosta zakonca lahko razvezala kar pri notarju, ki bo naredil notarski zapis oziroma notarski sporazum. "Namen je, da se strankam olajša sam postopek, da ni treba iti čez celotno sodno pot zakonske razveze."

Bodoča zakonca pa imata na voljo več možnih načinov sklenitve zakonske zveze, kot jih je predvidevala dosedanja ureditev. Zakonsko zvezo bo denimo mogoče skleniti samo pred matičarjem in brez prič. Po novem so urejene tudi t. i. jubilejne poroke, torej ponovitev slovesnosti ob jubileju sklenitve zakonske zveze.

Namesto centrov za socialno delo o koristi otrok zdaj odločajo okrožna sodišča

O ukrepih za varstvo koristi otrok – denimo odvzem otroka, namestitev otroka v zavod, odvzem starševske skrbi, imenovanje rejnikov – bodo po novem odločala okrožna sodišča in ne več centri za socialno delo. Ti so doslej vodili upravni postopek, ki ni najbolj ustrezen, so poudarili na ministrstvu. "Tukaj so bili centri za socialno delo nekako v dvojni, nasprotujoči vlogi, ko so hkrati svetovali, delali z družino in odločali o ukrepih," je opozorila Isopova. Po novi ureditvi pa bodo lahko okrepili strokovno vlogo centrov in bodo sodišču v pomoč z mnenji. Postopek pa bodo vodila sodišča. 

"Tukaj bo šlo zdaj za nepravdni postopek in sodišče bo ugotavljalo, ali je otrok tako ogrožen, da ga je treba vzeti, namestiti v rejništvo. Sodišče je tisto, ki bo odločalo o posvojitvi otroka, tudi o skrbniških zadevah. Predvsem je pomembno, da družinski zakonik ukrepe za varstvo koristi otrok prenaša na sodišča. Kar ostane na centrih za socialno delo, pa je ukrep nujnega odzvema otroka. To pomeni, da če bo center za socialno delo ugotovil, da je otrok v zelo ogrožujočem stanju in ga je treba nemudoma vzeti iz družine, bo to seveda lahko storil," so pojasnili na ministrstvu. 

Od odvzema otroka pa do predaje predloga za začasno odredbo na sodišče bo moralo preteči največ 12 ur, sicer bo treba vrniti otroka nazaj v družino. "Potem bo imelo sodišče nadaljnjih 24 ur za to, da izda začasno odredbo in z ukrepom odloči, ali se ta odvzem otroka podaljša, ali se otrok vrne v družino," je še pojasnila Isopova.

Novi zakonik uvaja načelo najmilejšega ukrepa, kar pomeni, da bo treba pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka uporabiti ukrep, ki bo otroka zaščitil in hkrati čim manj posegel v pravice staršev. Odvzem otroka staršem je predviden kot skrajen ukrep.