Kako bodo glasovali o interventnem zakonu?

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je uvodoma pojasnila, da je namen zakonske novele zmanjšanje tveganja za stabilnost javnih financ v obdobju krize, predlagani ukrepi pa bodo omogočili, da se javnofinančni primanjkljaj ne bo povečeval. Ukrepi bodo vplivali na omejevanje zaposlovanja v javnem sektorju in omilitev izdatkov za poplačila naložb občin v letu 2011.

Zakonska novela je po besedah državne sekretarke v parlamentarni proceduri doživela nekaj korenitih sprememb, a njena usmeritev ostaja enaka. Matični odbor za finance je denimo v novelo vključil izjeme, za katere omejitev zaposlovanja ne bo veljala. Tako bi bilo po novem mogoče nadomestiti vsakega drugega javnega uslužbenca, ki mu preneha delovno razmerje, zaposlovanje pa bi bilo mogoče tudi v primeru prevzema javnega uslužbenca zaradi prenosa nalog. Predlog predvideva še več izjem, za nekatere bodo potrebna soglasja bodisi vlade, županov oziroma vodij proračunskih uporabnikov.

V noveli pa ni več spornega predloga odbora za lokalno samoupravo, da se plače javnih uslužbencev znižajo za štiri odstotke, ki je na noge dvignil sindikate javnega sektorja. Dopolnilo odbora za lokalno samoupravo je namreč postalo brezpredmetno, ko je matični odbor na isti člen izglasoval svoje dopolnilo.

Predlog novele interventnega zakona je sicer pripravila še nekdanja ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs, a ta, kot je dejala, zdaj ocenjuje, da je popolnoma nepotreben. Spomnila je, da je v času ministrovanja dosegla zamrznitev plač, masa plač pa se je povečevala iz naslova delanja nadur in povečevanja števila zaposlenih, čeprav je vlada vse v javnem sektorju zavezala, naj tega ne delajo.

Sklepi vlade, ki jih je sprejela že v začetku leta 2009, so bili po mnenju Pavlinič Krebsove zadostna podlaga za racionalizacijo na vseh področjih javnega sektorja. Po njenem mnenju bi samo z nenadomeščanjem oziroma le nujnim nadomeščanjem kadra lahko dosegli več kot enoodstotno nižanje zaposlovanja v javnem sektorju, v treh letih pa zdaj po njenih ocenah prihranili že okoli 150 milijonov evrov.

Če bo vlada ravnala tako kot doslej, če bo vsak minister, ki bo prišel po soglasje za zaposlitev, slednje tudi dobil, potem bo rezultat kljub interventnemu zakonu enak, meni nekdanja ministrica.

Nekaj utrinkov iz razprave

Kot je podporo predlogu argumentiral Bogdan Čepič (SD) se pritiski na javne finance povečujejo, zaustavitev zaposlovanja v javnem sektorju pa je edini način, ki je preostal vladi, da zaustavi rast fiksnih odhodkov za plače javnih uslužbencev.

V SDS pa po drugi strani ocenjujejo, da gre zgolj za administrativni ukrep, ki ne bo pripomogel k sanaciji javnih financ in zmanjšanju javne porabe. Poleg tega bodo predvidene izjeme preprečile kakršen koli dober namen, saj bo ob soglasjih zaposlovanje v javnem sektorju potekalo tako kot doslej, opozarja Zvonko Černač.

Po mnenju Gregorja Golobiča (Zares) je zakonska novela bistveno prepozna, saj vlada doslej ni spoštovala lastnega sklepa o zmanjševanju zaposlenih v javni upravi. "Žal je samo ogledalo dosledno nedoslednega ravnanja vlade, zato ga ne moremo podpreti in na ta način že ta teden izrekamo nezaupnico predsedniku vlade," je dejal Golobič.

Poslanec SLS Janez Ribič ocenjuje, da ne gre za varčevalni, temveč "gasilski" zakon v smislu "zdaj ko res ne gre več, bomo toliko varčevali, da preživimo skozi leto". Po njegovem mnenju predlog "niti slučajno" ne rešuje problematike financiranja javnega sektorja, kljub temu pa ga bodo poslanci SLS podprli.

Predloga ne nameravajo podpreti v SNS. Kot je pojasnil Bogdan Barovič, namreč "dajemo kredite Grčiji, v kateri je veliko večje število javnih uslužbencev in imajo veliko višje plače, doma pa jim jemljemo in želimo onemogočiti zaposlovanje".

V poslanski skupini nepovezanih poslancev pa o zakonski noveli nimajo enotnega mnenja, zato ta "ne bo deležna vseh glasov" te poslanske skupine, je dejal Vili Rezman. Ob tem je med drugim izrazil dvom, da vlada ni bila seznanjena s predlogom za znižanje plač v javnem sektorju.