Vlada je danes torej potrdila izhodišča zakonskih predlogov, ministrstva, ki pripravljajo posamezne zakone, pa bodo v nadaljevanju ukrepe še usklajevala v dialogu s socialnimi partnerji. "Kot smo se celovito lotili ostalih reform ali sprememb, smo se tudi romske tematike," je na novinarski konferenci po seji vlade povedal podpredsednik vlade, pristojen za komuniciranje, Matej Arčon.
Zakonski predlogi bi prinesli ukrepe na več področjih. S spremembami zakona o vrtcih želijo doseči vključevanje romskih otrok v sistem predšolske vzgoje, ki leto pred obveznim vstopom v osnovno šolo vanj še niso vključeni. Ukrepi v zakonu pa bi prinesli tudi "izvajanje odgovornega starševstva z vidika zagotavljanja enakih možnosti ter zajamčenih pravic pripadnikom romske skupnosti".
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa je pripravilo tudi predlog novele zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki ukinja za 20 odstotkov višji otroški dodatek, če otrok do štirih let ni vključen v vrtec. Višji dodatek so namreč uvedli, ker je bilo pred leti v vrtcu zelo težko dobiti mesto, sploh za mlajše otroke. Ker pa je v zadnjih letih v vrtcih dovolj prostora, ni več razloga za takšno povišanje, so v sporočilu po seji vlade pojasnili na ministrstvu.
Vlada bi medtem s predlaganimi spremembami zakona o osnovni šoli zagotovila organizacijo učenja slovenskega jezika in kulture za romske učence v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, omogočila zagotavljanje varnosti učencev na način, da bi šole lahko občasno zagotovile druge oblike organiziranega dela z učencem izven oddelka ali skupine. Spremembe bi prinesle tudi natančnejše opredelitve spremljanja in opravičevanja izostankov, z možnostjo zgodnejše vključitve centra za socialno delo v družinsko dinamiko.
Tako spremembe zakona o vrtcih kot spremembe zakona o osnovni šoli predvidevajo tudi zbiranje podatkov na podlagi etnične pripadnosti zaradi omogočanja izvajanja pravice romskih otrok do izobraževanja.
Kot pomembno na vladi ocenjujejo tudi obvezno zaposlitev koordinatorja za romsko tematiko na občinah z romskimi naselji. Koordinator sodeluje s centri za socialno delo, vzgojnimi zavodi, zavodom za zaposlovanje, upravo za probacijo, policijo in drugimi državnimi institucijami, državnim organom, pristojnim za narodnosti, romsko skupnostjo in njenimi predstavniki ter organi občine in njenimi delovnimi telesi. Občina o delu koordinatorja enkrat mesečno poroča državnemu organu, pristojnemu za narodnosti. Slednje predvideva zakon o romski skupnosti, ob tem pa tudi zagotavljanje pogojev za urejanje prostorske problematike romskih naselij in izboljšanje bivalnih razmer pripadnikov romske skupnosti.
Kot je še navedel Arčon, pa so v pripravi tudi ukrepi v smeri sprememb zakon o javnem redu in miru, ki naj bi omogočili bolj učinkovito ukrepanje policije na terenu.
Vlada pa je danes potrdila tudi predlog novele zakona o financiranju občin, ki ga je sicer obravnavala že pred dvema tednoma, a obravnavo prekinila, da bi vse ukrepe, ki se tičejo reševanja romskih vprašanj, obravnavali skupaj. Omenjena novela namreč predvideva tudi namensko porabo sredstev za sofinanciranje občin z evidentiranimi romskimi naselji. Tako določajo kriterije, na podlagi katerih bodo omenjena sredstva razdelili med občine z evidentiranimi romskimi naselji.
