Strasbourg ugodil pritožbi Slovenije glede sodbe o LB

Petčlanska komisija velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice je ugodila pritožbi Slovenije na sodbo v primeru "Ališić in drugi" glede varčevalcev Ljubljanske banke v BiH ter primer predložila v vnovično odločanje 17-članskemu velikemu senatu. V tej sodbi je sodišče 6. novembra lani državi naložilo, da mora sprejeti ukrepe za poplačilo deviznih vlog varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke.

Komisija je odločitev objavila, potem ko je pritožbo obravnavala v ponedeljek. Če bi komisija pritožbo zavrnila, bi sodba postala pravnomočna.

Veliki senat bi lahko odločitev sprejel v dveh letih, pravijo na MZZ

Ministrstvo za zunanje zadeve ocenjuje, da je sodišče z odločitvijo potrdilo stališče, na katerega je Slovenija opozorila že ob izdaji sodbe sedemčlanskega senata, in sicer da je imela resne pravne in dejanske pomanjkljivosti.

Slovenija pričakuje, da bo 17-članski veliki senat primer natančno preučil in pri vnovičnem odločanju upošteval tudi najnovejše dogodke, vključno z nedavno sklenjenim dogovorom med slovensko in hrvaško vlado, ki jasno določa, da je edini pravni okvir za reševanje problematike starih deviznih vlog nasledstveni sporazum. Glede na dosedanje izkušnje bi lahko veliki senat odločitev sprejel v dveh letih, so še sporočili z MZZ.

Kakšna je bila sodba?

Sodišče je v tožbi treh državljanov BiH proti Sloveniji, Srbiji, BiH, Hrvaški in Makedoniji novembra lani razsodilo proti Sloveniji in Srbiji. Glede Slovenije je razsodilo, da dejstvo, da slovenska vlada varčevalcem LB v Sarajevu ni omogočila dostopa do deviznih vlog, predstavlja sistemski problem. Enako je ugotovila glede Srbije v primeru varčevalca podružnice beograjske Investbanke v Tuzli.

S šestimi glasovi proti enemu je odločilo, da mora Slovenija sprejeti ukrepe, da bodo glede izplačila starih deviznih vlog pri LB tako dva tožnika iz BiH kot vsi, ki so v enakem položaju kot onadva, lahko dobili prihranke, izplačane pod enakimi pogoji kot tisti, ki so imeli vloge v domačih podružnicah slovenskih bank.

Slovenija, ki je po razpadu nekdanje skupne države po teritorialnem načelu prevzela jamstva za vse stare devizne hranilne vloge, vložene v bankah na njenem ozemlju, vztraja, da je treba vprašanje rešiti v okviru nasledstva, kot to določa tudi sporazum o nasledstvu iz leta 2001.

Slovenija je po razpadu nekdanje skupne države po teritorialnem načelu prevzela jamstva za vse stare devizne hranilne vloge, vložene v bankah na njenem ozemlju. V BiH vprašanja starih deviznih vlog še niso rešili, tako okoli 165.000 bivših deviznih varčevalcev podružnice LB v Sarajevu zahteva skupno 90 milijonov evrov. Na Hrvaškem so v javni dolg prenesli le del deviznih vlog, tako da v podružnici LB Zagreb 132.000 varčevalcev zahteva okoli 178 milijonov evrov. Srbija in Črna gora ter Makedonija so prevzele obveznost izplačila deviznih vlog v javni dolg.