Se zadeve umirjajo ali vse skupaj razpada?

"Kdo bo nosil odgovornost, če se bo zgodilo kaj nezaželenega?" so se na tiskovni konferenci vprašali njeni sklicatelji. Kot pravijo, odgovorov o delovanju instituta doslej niso dobili. Prav tako se sprašujejo, zakaj je treba znotraj obstoječe ustanove iskati rešitve, "ki to niso" in ustanavljati nove ustanove. "'Manjkala sta kazalec in palec, transplantirali pa so celo roko," situacijo razlagajo s prispodobo iz zdravstva. Sicer pa so prepričani, da se je vse skupaj razpletlo kot se je, zgolj zaradi osebnih in političnih interesov.

"Sindikati si želimo to zadevo razrešiti, to dokazuje tudi to, da smo končno stopili skupaj. Ne želimo, da se odgovornost prelaga, ampak da se za te otroke poskrbi, kot je treba," pravijo. Kot dodajajo, ne razumejo dragih podjemnih pogodb, hkrati pa se od UKC zahteva vzdržnost financ. Predlagajo, da se najde neko bolnišnico in se tam sistem vzpostavi na novo. Graditev rešitev znotraj sistema UKC, ki ima ob tem še dva direktorja, se jim zdi zgrešena, čeprav menijo, da so prav v UKC pravi strokovnjaki.

Moti jih tudi, da je premalo znano, kdo imensko sploh stoji za institutom, na koga se lahko obrnejo tisti, ki želijo odgovore. Ni treba ustvarjati zmede z novim institutom, menijo. Vladi pa očitajo, da "že štiri mesece ne dela nič, dobiva pa plačo".

Medicinska sestra z oddelka za intenzivno terapijo otrok Milojka Kurtjak je dejala, da so spisali pismo za ministrstvo za zdravje, ker so razmere nevzdržne. "Mi smo oddelek, kamor bodo pripeljali otroke po operaciji," je poudarila. "Opravljamo najzahtevnejše načine zdravljenja, za kar smo edina takšna enota v Sloveniji. Naše znanje je izjemno visoko, neprimerljivo, uvajanje sester za samostojno delo tukaj traja dve leti, a imamo stalni pretok medicinskih sester, saj to delo ni višje vrednoteno." Kot je dejala, so sestre na njihovem oddelku izgorele. Potrebovali bi 95 medicinskih sester, dela pa jih 39. In po ideji vodstva novega inštituta naj bi jih 25 skrbelo za njihove paciente. "Enostavno se ne strinjamo s takšnim načinom reševanja težav," je dejala. Ministrstvo pa se po njihovem obnaša, kot da sploh ne obstajajo, čeprav "zvoni rdeči alarm". Medicinske sestre tudi moti, da kirurške ekipe sploh ne poznajo.

Sindikalistka Saša Kotar je pritrdila Kurtnjakovi glede kadrovske podhranjenosti. Težavo vidijo tudi v tem, da so se pogajali z vlado, ki je potem odstopila, nove vlade pa še kar ni. Ena večjih težav je, da zato ni rešeno vprašanje srednjih medicinskih sester, ki bi morale biti plačane za delo, ki ga opravljajo.

Medicinska sestra Blanka Pust je dejala, da je morala z dopusta, ker je zmanjkalo ljudi, ki bi delali. "Oddelek je v času dopustov prepoln, bolniških je veliko, ker so medicinske sestre izgorele in odhajajo na bolniško." Ocenila je, da bi sistemske rešitve omilile težave. "V tej hiši sem 30 let in vedno so govorili, da je premalo medicinskih sester, ampak tako malo kot jih je v ekipah zdaj, je pa res težava." Ocenila je tudi, da je težava še toliko večja, ker pacienti po operaciji prej zapuščajo bolnišnico, zato na oddelek z intenzivne terapije pridejo prej, kar pomeni, da morajo biti medicinske sestre izjemno pozorne na njihovo stanje.

Izpostavila je tudi, da se razpisi za nove zaposlitve ponavljajo in ponavljajo, ker kandidatov enostavno ni. Ocenila je, da mladi, ki zaradi sistema izmenjave vidijo, kako zdravstvo funkcionira v tujini, raje odidejo kot bi se ukvarjali z razmerami v UKC Ljubljana.

Vodstvo optimistično

V. d. direktorja Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni Brane Dobnikar je medtem včeraj dejal, da želijo javnosti podrobno pojasniti vizijo delovanja inštituta ter predstaviti njegove kratkoročne in srednjeročne načrte. Pri tem naj bi posebno pozornost namenili novim oblikam dela, ki jih nameravajo vpeljati na področju otroške kardiologije. Kdaj bo inštitut začel s kliničnim delom, pa še ni mogel napovedati.

Spomnil je, da inštitut trenutno Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana oziroma njegovi pediatrični kliniki zagotavlja stalno prisotnost kirurga in otroškega kardiologa. Strokovnjaki, ki prihajajo iz tujine, se menjajo, trenutno je v Ljubljani otroški srčni kirurg Jorge Salazar iz kardiološkega centra v Houstonu v ZDA, ki je v sredo in danes že operiral dva novorojenčka.

Salazar je prepričan, da se bo področje otroške srčne kirurgije v Ljubljani uredilo. "Tudi bolnišnice drugod po svetu imajo vzpone in padce," je opozoril. Takšen padec so doživeli tudi na otroški srčni kirurgiji v Ljubljani, kar pa se bo popravilo, je ocenil.

Po njegovih besedah je v svetu in tudi v Evropi veliko programov, ki delujejo zelo dobro. Predlaga, da bi v Ljubljani preskočili fazo učenja na svojih napakah in bi se učili od drugih, kjer program dobro deluje. "A treba je pridobiti strokovnjake, ki bodo delali na tem," je dejal v pogovoru za STA.

Vodstvo inštituta pa si predvsem prizadeva zagotoviti neodvisnost programa od tujih strokovnjakov. S tem namenom vabi k sodelovanju domače zdravnike z ustreznim znanjem.

Na vprašanje, kakšen je njihov odziv, je Dobnikar odgovoril, da so zaenkrat "sredi pogovorov". Po njegovih besedah bodo domačim zdravnikov tudi zagotoviti potrebno dodatno šolanje in prakso v tujih centrih.

Na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana so sicer v sredo javnosti posredovali poročilo, iz katerega izhaja, da na otroški kardiologiji UKC vse dejavnosti potekajo normalno, pa tudi, da redno komunicirajo s starši. A po poročanju medijev je v sredo zvečer na UKC, varuhinjo in vlado prišlo odprto pismo starša otroka, ki so mu odpovedali ambulantni pregled, nato pa naj bi otroka pregledal prvi zdravnik, ki je imel čas. Na pediatrični kliniki pa naj bi po navedbah starša odpovedali vse preglede. Na UKC so to zanikali. Kot so pojasnili, v posameznih primerih sicer lahko pride do prestavitve pregledov, a starši takoj dobijo nov datum ali pa jih o tem naknadno obvestijo po pošti.

Dodali so še, da v avgustu potekajo pediatrične kardiološke ambulante vsak dan, dvakrat tedensko celo vzporedno dve ambulanti. "V ambulantah se istočasno opravi klinični pregled in po potrebi ultrazvočni pregled srca. Potekajo tudi ambulante za kontrolo srčnih spodbujevalnikov in defibrilatorjev. Torej vam lahko zagotovimo, da bo delo tudi v prihodnje potekalo normalno in v interesu pacientov," so še navedli.