Se nakup stanovanja čez mejo bolj izplača?

Trenutna realnost na slovenskem nepremičninskem trgu ni prav nič rožnata. To najbolj ve vsak, ki ta trenutek zaman išče dostopno stanovanje. Medtem ko so se stanovanja v EU v zadnjem letu in pol v povprečju podražila za slabe štiri odstotke, je bila ta podražitev pri nas skoraj osemodstotna. Še veliko višja je bila denimo na Hrvaškem, zelo nizka, skoraj nična v Avstriji, skoraj štiriodstotna pa v Italiji. So se pa stanovanja ponekod celo pocenila. Cene so v povprečju denimo padle na Finskem, v Franciji in Luksemburgu. Povprečna cena za kvadratni meter rabljenega stanovanja se je v Ljubljani in Kopru denimo že povsem približala cenam, ki jih imajo sicer precej bogatejši Dunajčani, so izračunali pri Večeru. Precej ceneje pa je že takoj čez mejo. Denimo v Trstu in stari Gorici.

Cene stanovanj na Obali se še kar ne umirjajo, nasprotno, dosegajo nove višave.

"Kvadratni meter povprečnega dvosobnega stanovanja stane približno 4.200 do 4.500 evrov," pravi Danijel Lovšin iz nepremičninske agencije Casabela. Podobno v nebo letijo tudi najemnine. Za 60 kvadratnih metrov veliko stanovanje od 700 do 900 evrov na mesec. In razlog? "Lahko rečemo, da je predvsem pomanjkanje," pojasnjuje Lovšin. Interesa je veliko, ponudbe zelo malo.  

Povsem drugačna je slika le nekaj kilometrov stran, v Trstu. "Stanovanje, ki ni v strogem centru Trsta, veliko 82 kvadratnih metrov, stane 180.000 evrov pa še 40.000 za parkirno mesto v garaži," pove Giorgia Slokar iz nepremičninske agencije Tirabora. Občutno nižje cene, nižje so tudi najemnine. "Povprečna cena je približno 2.500 evrov na kvadratni meter," dodaja Slokar. Čeprav so glede na naše razmere cene v Trstu zares dostopne, Tržačani na vse skupaj gledajo drugače. "Sam sem trenutno v najemniškem stanovanju, vendar bi rad šel na svoje, ampak so cene zares visoke," pove naš sogovorec. "V centru so kar drage nepremičnine, mislim, da smo že na 3.000 evrov za kvadratni meter," dodaja še eden od sogovorcev. Nepremičninski trg je v Trstu zelo živahen, predvsem po zaslugi kupcev, med kupci pa je veliko tudi Slovencev. "Trenutno se prodaja karkoli. Majhna, velika stanovanja, za prenovo, že prenovljeno," razlaga Slokar. 

Številni Slovenci so se v zadnjih letih zato priselili v Trst in okolico mesta, veliko pa je tudi takih, ki so stanovanje kupili za naložbo. Če smo Slovenci v goriško ulico Rastello hodili predvsem po kavbojke in kavo, pa se danes številni Slovenci odločijo, da tukaj najdejo svoj dom. Nepremičnine v Italiji so namreč bistveno cenejše kot pri nas, kljub temu, da so tudi tukaj cene v zadnjih letih nekoliko narasle. "Najde se velika, lepa stanovanja. V glavnem 80 kvadratna, visoka približno tri metre. Cena je pa po 1000 evrov ali pa manj. Tega pri nas ne najdeš," pove lastnica stanovanja v Gorici Josipa Burgić. Z možem sta se za nakup v Gorici odločila ravno zaradi nižje cene. Za 80 kvadratnih metrov veliko stanovanje, potrebno obnove, sta odštela 55 tisočakov, torej manj kot 687 evrov na kvadratni meter, in večino del opravila sama. 

Nekaj sto metrov stran živi Boštjan Božič: "Ko ste na primer gledali za stanovanje, kaj bi dobili za primerljiv denar v Sloveniji? Mislim, da niti garaže. V Novi Gorici so cene neizmerno visoke." Slabih 52 tisočakov sta pred letom z ženo odštela za 55 kvadratnih metrov veliko stanovanje v starejši zgradbi, torej 941 evrov na kvadratni meter. Takšne so tudi sicer povprečne cene v Gorici, medtem ko v Novi Gorici dosežejo od 2000 do 2500 na kvadratni meter. Edina slabost čez mejo so nekateri višji stroški. "Stroški elektrike in plina so definitivno višji kot v Sloveniji," pravi Božič. "Dohodnina lahko znaša tudi 200 evrov na mesec oziroma 2.400 evrov na leto," dodaja Burgić. Gre za dohodnino na pokojnino rezidenta. V goriški občini Slovenci kupijo 100 stanovanj letno oziroma vsako peto, ki se prodaja. Kljub temu, da so starejša in v slabšem stanju, se nakup zagotovo finančno izplača.  

Vlada bo dostopnost stanovanj urejala tudi z novim paketom stanovanjske zakonodaje.

Zakon o financiranju za gradnjo namenja 100 milijonov evrov na leto, pridobili pa smo tudi predlog novele stanovanjskega zakona, ki vzpostavlja nov sistem razdelitve najemnih stanovanj, in sicer na tri dele. Tržno najemno stanovanje, ki omogoča prosto določanje najemnine, zasebno netržno najemno stanovanje, gre za stanovanje v lasti zasebnih neprofitnih stanovanjskih organizacij in zadrug, tudi njihove okvirje naj bi določili v noveli zakona ter javno najemno stanovanje s šestimi oblikami najema. Splošni, do sedaj neprofitni najem, namenski najem za zagotavljanje socialnega ali zdravstvenega varstva, službeni najem za funkcionarje in javne uslužbence, izredni najem za začasno reševanje izrednih stanovanjskih situacij, prosti najem pod pogoji, ki jih določa zakon za tržno najemnino ter najem oskrbovanega stanovanja za upokojence. Neprofitna najemnina naj bi bila predvidena le za splošni, namenski, izredni najem in najem oskrbovanega stanovanja.

Spremenili naj bi se tudi nekateri pogoji najema. Ti za nekatere ranljive skupine po novem naj ne bi vključevali možnosti pridobitve dodatnih točk. Vendar pa naj bi novela zakona stanovanjskim skladom in občinam omogočila, da razpisne pogoje prilagodi tako,  da bo do stanovanja prišlo čim več mladih.