Dars upošteva nacionalne predpise

V Družbi za avtoceste v RS (Dars) so presenečeni nad ugotovitvami skupine Eurotest, da sta slovenski gradbišči na avtocesti Ljubljana-Koper pri Vrhniki in pri Senožečah med najslabše zavarovanimi v Evropi. Dars je v raziskavi ugotovil vrsto netočnosti, je dejal predsednik uprav Darsa Rajko Siročič in poudaril, da v raziskavi niso upoštevani nacionalni predpisi s področja označevanja in zavarovanja del na cestah.

Gradbišča v skladu s slovenskimi predpisi

Kot je na današnjem srečanju z novinarji v Ljubljani povedal Siročič, je pravilnik o načinu označevanja in zavarovanja del na javnih cestah in ovirah v cestnem prometu, katerega uporabnik je Dars, nastal na osnovi dolgoletnih izkušenj stroke v Sloveniji in primerljive stroke iz tujine. Pripravo pravilnika je naročilo ministrstvo za promet, veljati pa je začel 13. januarja letos.

Prometno ministrstvo bo po Siročičevih napovedih v roku 10 dni tudi pojasnilo skladnost omenjenega pravilnika z evropskimi smernicami, Dars pa si bo "kot odgovorni uporabnik pravilnika aktivno prizadeval, da bo nekatere stvari v skladu z operativno potrebo tudi spreminjali". Član uprave Darsa Aleš Hojs meni, da je pravilnik dobro pripravljen, da pa bi lahko z nekaterimi spremembami določene stvari izpopolnili na višjo raven. "To pa pomeni tudi določeno finančno obveznost," je prepričan Hojs.

Kot je pojasnil Hojs, je vsaka postavitev zapore na avtocesti podvržena določeni proceduri. "Vsak elaborat zapore pregleda pristojni inženir, nato pa verificira pristojna institucija in na podlagi tako izdanega eleborata Dars izda dovoljenje za postavitev zapore," je dejal in dodal, da so vse zapore na slovenskih avtocestah postavljene v skladu s pravilnikom.

Če bi Dars med izvajanjem obnovitvenih del odstranil originalne talne oznake, tako Hojs, bi ravnal v nasprotju z veljavnimi predpisi. V skladu s pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah se talne označbe ne odstranjujejo, temveč se v času zapor in preusmeritev vzpostavijo začasne, ki so rumene barve.

Dars: Določene zahteve prilagojene terenu

Nekatere zahteve na podlagi ugotovitev raziskave je po Hojsovih besedah tudi fizično nemogoče uresničiti. Tako tudi očitek v zvezi z avtocestnim deloviščem pri Vrhniki, da je v smeri proti Kopru levi pas preozek, v smeri proti Ljubljani pa, da sta preozka oba prometna pasova, ne odraža razmer "na terenu". Kot je poudaril Hojs, so prometni pasovi res izvedeni v minimalnih dimenzijah, in sicer zato, ker prečni profil cestišča ni dovoljeval izvedbo širših voznih pasov.

Očitek je letel tudi na vključevanje na podlagi stop znaka iz smeri Vrhnike. "Tako vključevanje je bilo izvedeno zato, da smo lahko izvedli dva prometna pasova, ki omogočata večjo pretočnost vozil. Tako vključevanje je povsem v skladu s pravilnikom," je zatrdil.

Glede očitka o preveč sunkovitem zmanjševanju hitrosti pred deloviščem Verd v smeri proti Ljubljani je Hojs dejal, da je bilo zmanjšanje hitrosti izvedeno postopno, linearno in za vožnjo povsem primerno. V zvezi s precejšnjim nagibom vozišča ob menjavi prometnih pasov na delovišču pri Vrhniki proti Kopru je Hojs pojasnil, da je nagib vozišča nujen zaradi zagotavljanja pravilne odvodnje meteornih voda. Promet je speljan preko t.i. interventnih prehodov. Če je vožnja prilagojena predpisani hitrosti, menjava prečnih nagibov vozišča ni sporna, pravi Hojs.