Bržčas se nam v prihodnjih desetletjih obetajo vse bolj neobičajne zime, ki bodo šle v skrajnosti – ali bodo zelo mile in brez snega ali pa zelo snežene in posledično hladne, je napovedala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. "Ne pozabimo, da se vsi letni časi ogrevajo in da se tega procesa ne da več ustaviti," je dodala.
Letošnja zima se nam zdi dolga predvsem zato, ker smo se sneženih oziroma mokrih zim odvadili. Količina padavin pozimi povsod po Sloveniji pa se je v zadnjih desetletjih zmanjševala, je še dodala.
Ocenila je, da je bila letošnja zima oziroma njena druga polovica po sredini januarja izjemno mokra in povprečno hladna. "Presenečenje to ravno ni bilo, je pa resnično neobičajno, kar se je dogajalo konec marca. Ta mraz je res izjemen," je poudarila.
Klimatologinja pravi, da je vzroke za taka presenečenja težko preprosto razložiti, saj je možnih več razlag. V prvi vrsti gre za vremensko naravno spremenljivost, ki je v pomladnih mesecih izrazita, saj lahko sneži še aprila ali celo maja.
Drug razlog je po mnenju Kajfež Bogatajeve splošno kroženje zraka nad severno poloblo, ki je že nekaj časa spremenjeno, saj imamo opraviti s spreminjanjem podnebnih razmer, torej s spremenjeno energijsko bilanco planeta.
Globalno segrevanje ima več obrazov in eden od njih so tudi potencialno občasno hladnejše zimske razmere na severni polobli. Kajfež Bogatajeva je pojasnila, da se zaradi ogrevanja poleti in jeseni stali bistveno več ledu na Arktiki. Morje je tako "odprto" in v zrak še jeseni pride bistveno več vlage kot nekoč. To pomeni bistveno več snežnih padavin v arktičnih in sploh severnih predelih na primer Rusije ali Kanade.
Več snega pomeni tudi možnost večjega ohlajanja zraka, ki je nad temi območji, in ko se te zračne mase premikajo na jug ali k nam, to občutimo pozimi kot res neobičajne ohladitve. Te pa tudi dežne pošiljke spremenijo v snežne, je še dodala.
KOMENTARJI (31)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.