V svetu število velikih in hudih poplav narašča. Kot je za 24ur.com povedala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, lahko povečano pogostost poplav pa tudi druge ekstremne vremenske situacije pripišemo tudi podnebnim spremembam. Za te pa se danes večina znanstvenikov strinja, da je v večini odgovoren človek. Gre za spremembo rabe tal (gozdovi, izsuševanje tal za kmetijske površine ipd.), urbano rabo, pomemben dejavnik pa je tudi fosilno kurjenje, ki proizvaja CO2, in drugi plini, ki nastajajo pri industrijski proizvodnji.
Stoletne poplave so bile nekoč zelo redek pojav, vendar pa se z ogrevanjem podnebja lahko začnejo spreminjati tudi porazdelitve padavin, je v članku na Sklad Si.voda zapisala Kajfež Bogatajeva. Na to naj bi kazale tudi meteorološke meritve po svetu. Spreminja se povprečna velikost padavin pa tudi verjetnost za pojav obeh vrst ekstremov (suše in poplave). Kot ugotavlja Kajfež Bogatajeva, se je v Sloveniji pogostost suš v zadnjih 15 letih podvojila. To pa je lahko tudi signal, da lahko več ekstremov pričakujemo tudi pri obilnih padavinah.
Zakaj več padavin zaradi ogrevanja ozračja?
Kot je v članku pojasnila Kajfež Bogatajeva, se je v Evropi temperatura zraka povečala za okoli eno stopinjo Celzija, toplejši zrak pa je sposoben uskladiščiti več vodne pare. Za vsako stopinjo Celzija, ko je toplejši, lahko vanj spravimo okrog sedem odstotkov več vodne pare. Zato imajo padavinski procesi na voljo potencialno večjo zalogo vode, če so izpolnjeni še drugi pogoji za to. Čeprav zadeve ne gre gledati tako linearno, pa je neka vzročna povezava možna. Kot še piše Kajfež Bogatajeva, so na primer ameriški znanstveniki pri NCAR ocenili, da nad morji ekstremne količine padavin narastejo za kar 14 odstotkov za vsako dodatno stopinjo Celzija.
Glavni krivec za poplave je dež
Kot pravi Kajfež Bogatajeva, je bil glavni krivec za poplave sicer dež. Zagotovo bi lahko z bolj pravilnimi posegi v prostor poplave ublažili, a bi se te še vedno zgodile tako silovito, kot so se. Ob tem je dejala, da je sedaj dobra priložnost, da se iz teh poplav nekaj naučimo in analiziramo, kje so poplavna območja in kako v prihodnje na teh območjih graditi hiše ali pa opozoriti prebivalce, preden se vselijo na ta območja.
Kajfež Bogatajeva sicer tudi pogreša razne požarne ali poplavne vaje, ki so jih v Sloveniji po osamosvojitvi opustili. V teh vajah so se prebivalci lahko seznanili z osnovami, kako ravnati v primerih raznih nesreč, kar danes obvlada le še civilna zaščita.
KOMENTARJI (28)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.