Ministrstvo predloge zdravniških organizacij poslalo zdravstvenim zavodom

Predloge 11 ukrepov je Beović na novinarski konferenci označila za največji skupni imenovalec, ki so ga zdravniki pripravili po razpravi v zadnjih mesecih.

Med predlogi je med drugim ukrep uskladitve trajanja zdravniških specializacij s povprečnim trajanjem specializacij v EU. V Slovenskem zdravniškem društvu se po besedah predsednika Radka Komadine ukvarjajo z možnostjo, da bi se specializacije skrajšale tudi za največ eno leto, ob pogoju, da bi specializanti dosegli ustrezne kompetence, kar bi potrdili njihovi mentorji.

Koordinacija se je zavzela tudi za vzpostavitev delovanja agencije, ki bi neodvisno od politike in izvajalcev skrbela in nadzirala kakovost dela v zdravstvu, je dodal Komadina.

Igor Dovnik iz Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije je predstavil predlog neodvisnega ponudnika zdravstvenih storitev oz. svobodnega zdravnika, ki ni vezan na institucijo, pač pa svoje znanje prosto prodaja na trgu in ima možnosti dela za različne delodajalce.

Uvedba tega instituta bi po Dovnikovih navedbah posredno lahko prinesla koristi tudi za paciente. Institut svobodnega zdravnika bi morda uspel v Sloveniji zadržati katerega od mladih zdravnikov ali pa katerega od izkušenih zdravnikov, ki delajo v Evropi, pritegniti v domovino, je ocenil.

Predlog zakona za povečanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, ki so ga pred časom pripravili na zbornici, je sicer predvideval tudi preoblikovanje javnih zdravstvenih zavodov v gospodarske družbe. A v usklajenih rešitvah koordinacije izrecno piše, da "se javni zavodi ne preoblikujejo v javna podjetja ali gospodarske družbe".

Kot je pojasnila Beović, so v koordinaciji o tej temi veliko razpravljali. Na eni strani bi preoblikovanje pomenilo več možnosti vodstev javnih zdravstvenih zavodov, tudi glede nagrajevanja, a je v razpravi nato po njenih besedah prevladal dvom, da bi bile lahko zaradi preoblikovanja zdravstvene storitve preveč podvržene ekonomskih vplivom.

"Zdravniki želimo delati skladno s pravili stroke (...) in se pri posameznem bolniku ne smemo ozirati na to, da je recimo neka preiskava ali neko zdravljenje predrago, če je sicer pomembno za izboljšanje bolnikovega stanja," je pojasnila.

V dokumentu so se organizacije zavzele tudi za vzpostavitev plačnih sorazmerij. Predsednik Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides Damjan Polh je danes spomnil na zamike v pogajanjih za oblikovanje plačnega stebra za zdravstvo in socialno varstvo. Napovedan steber bi moral do 30. junija po njegovih besedah biti vložen v parlamentarni postopek, a v sindikatu glede tega niso optimistični, saj prihaja v pogajanjih z vladno stranjo do razhajanja pri predlogih vrednotenja dela. Fides, tako Polh, preučuje različne scenarije, ki pa jih ne bodo razkrili, dokler ne bodo prepričani, da je to, kar počnejo, v dobrobit zdravstvenim izvajalcem in tudi pacientom.

K pripravi z vsemi deležniki zdravništva usklajenega dokumenta je zdravnike na konferenci o izzivih zdravstva v prihodnosti Zdravniške zbornice Slovenije na začetku aprila pozval minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Maja bo nato vlada sklicala skupno srečanje oz. konferenco, kjer se bodo o vseh predlogih "odkrito pogovorili", je takrat dejal.

Zdravništvo je rešitve pripravilo, 15. maja jih je obravnavala skupščina zdravniške zbornice, naslednji dan pa je rešitve potrdila še Koordinacija zdravniških organizacij.

Koliko od predlogov bodo na ministrstvu za zdravje upoštevali, ni jasno. Prejšnji teden so na vprašanja STA odgovorili, da je njihov cilj transparenten, učinkovit in kakovosten javni zdravstveni sistem, ki v središče postavlja pacienta.

"Na ministrstvu zato pozdravljamo vse predloge, ki lahko pripomorejo k skupnemu cilju, tudi predloge Koordinacije zdravniških organizacij, saj lahko do kakovostnih rešitev pridemo le s širokim družbenim konsenzom," so zapisali. Datum napovedanega srečanja pa še ni znan, so dodali.

Dokument potrdili 15. maja

"Različni osnutki in predlogi dokumenta so bili v času nastajanja posredovani vsem zdravniškim organizacijam, ki so se v pripravo vključile s svojimi pripombami," so sporočili z Zdravniške zbornice Slovenije. Dokončno je bil dokument potrjen 15. maja na Skupščini Zdravniške zbornice Slovenije. S 1. junijem pa bo javno objavljen tudi v reviji ISIS Zdravniške zbornice Slovenije.

V dokumentu so med drugim izpostavili težave z zaposlenimi, ki se za poklice v zdravstvu ne odločajo ali pa želijo imeti zaradi boljšega ravnotežja med delom in zasebnim življenjem krajši delovni čas ali vsaj delovni čas v skladu z direktivo, ki predvideva največ 48 ur tedensko. "Po drugi strani se zaradi naraščanja deleža starejših ljudi, ki imajo številne zdravstvene težave, povečujejo potrebe po zdravstvenih obravnavah," pravijo in pojasnjujejo, da je sodobna medicina skupaj z javnozdravstvenimi ukrepi podaljšala življenjsko dobo ljudi. Kot pravijo, se podaljšuje obdobje kakovostnega življenja, kar je razvidno tudi s spodnje grafike. 

Kot so zapisali v dokumentu, je osnovni cilj predlaganih sprememb zagotavljanje kakovostnega, učinkovitega in vzdržnega javnega zdravstvenega sistema. "S predlaganimi ukrepi želimo zagotoviti, da bo javni zdravstveni sistem v Sloveniji s pogoji dela in ustreznim načinom plačevanja zadržal zdravnike kot odgovorne nosilce zdravstvene dejavnosti v državi in na tistih mestih, kjer je njihovo delo za zdravje ljudi najbolj pomembno," izpostavljajo.

Predlagani ukrepi:

1. Posodobitev upravljanja javnih zavodov 

V dokumentu opozarjajo, da se javni zavodi soočajo z različnimi izzivi, kot je pomanjkanje sredstev, kadrov in opreme, ter posledično zahtevajo korenito posodobitev sistema upravljanja in prilagoditev na novo realnost. Jasnejša pravila glede upravljanja, sklepanja poslov, kadrovskega menedžmenta in nadzora poslovanja državnih in občinskih zavodov bodo po njihovem mnenju pripomogla k večji racionalnosti in smotrnosti poslovanja v okviru javnega zdravstva. Po njihovem predlogu bi država oziroma samoupravna lokalna skupnost ohranila 100-odstotno lastništvo nad zdravstvenimi zavodi, a hkrati uvedla sodobne mehanizme upravljanja.

2. Zdravnik kot neodvisni ponudnik zdravstvenih storitev

Menijo, da je trenutno pomanjkanje zdravnikov možno vsaj delno rešiti z delom tistih zdravnikov, ki so pripravljeni in zmožni delati več. "Vzpostavlja se dodaten način izvajanja zdravniške službe, ki se ga lahko poslužujejo poleg svoje zaposlitve ali pa kot glavni način izvajanja zdravniške službe, ki lahko omogoča večjo fleksibilnost pri izvajanju zdravniške službe," je zapisano.

3. Neodvisna agencija za kakovost in varnost v zdravstvu 

Predlagali so tudi  vzpostavitev agencije za kakovost in varnost v zdravstvu, in sicer kot neodvisno strokovno telo, ki ga ustanovijo MZ, zbornice, strokovna združenje in ZZZS (zavarovalnice). Agencija bi zbirala podatke in analizirala kazalnike kakovosti, organizirala pripravo strokovnih smernic, sprejemala smernice za določitev načina spremljanja tveganj in neželenih dogodkov, spremljala pojavnost neugodnih izidov zdravljenja in skrbela za njihovo podrobno analizo. 

4. Digitalizacija zdravstva 

Predlagali so tudi nadaljevanje digitalizacije zdravstva, ki bo omogočila večjo kakovost in varnost obravnave bolnika ter boljše načrtovanje zdravstva. "Digitalizacija mora biti načrtovana tako, da bo nudila pomoč in poenostavitev dela zdravstvenih delavcev," so zapisali.

5. Uskladitev trajanja specializacij s povprečnim trajanjem specializacij v Evropski uniji

Kot pravijo, je specializacija bistvenega pomena za usposabljanje zdravnikov in njihovo sposobnost za samostojno delo, vendar pa je meja med znanjem specializanta in specialista zabrisana. "S specializacijo se usposabljanje ne konča, zdravnik se mora tudi po zaključku specializacije še naprej usposabljati. Zato je možno zaradi pomanjkanja zdravnikov v Sloveniji nekatere specializacije nekoliko skrajšati in s tem prilagoditi povprečnemu trajanju specializacij v Evropi," so prepričani.

6. Vzpostavitev in razvoj standardov ter normativov dela zdravnika 

"Oblikovanje standardov in normativov za delo zdravnika je pomembno v prvi vrsti za organizacijo dela in načrtovanje kadrov. Poleg tega mora biti zdravniško delo ustrezno – glede na trajanje in zahtevnost – umeščeno v plačevanje zdravstvenih storitev," so zapisali.  Menijo, da je doseganje standardov in normativov oziroma njihovo preseganje do neke mere možno vgraditi v plače zdravnikov, a poudarjajo, da je pri tem treba biti pozoren na zahtevnost dela. 

7. Vzpostavitev plačnih sorazmerij

"Urediti je treba plačni sistem za zdravnike in druge zdravstvene delavce, ki bo sorazmeren plačnim sistemom v razvitem delu Evropske unije tako v razmerju zdravniške plače in povprečne ali minimalne plače v državi kot v razmerju plač med posameznimi poklicnimi skupinami v zdravstvu," so prepričani.

8. Postopno približevanje Evropski direktivi o delovnem času (40+8) 

Menijo, da je treba s povečevanjem zaposlenih v zdravstvu stremeti v uresničevanju Evropske direktive o delovnem času. Delo prek polnega delovnega časa mora biti, kot pravijo, stimulativno nagrajeno. "Plačilo mora odražati zahtevnost in odgovornost dela," so zapisali.

9. Uvedba normativnega mehanizma za administrativno razbremenitev 

"Minister za zdravje bo s pravilnikom določil, katera administrativna opravila in obveznosti, ki so jih skladno z akti za izvrševanje javnega pooblastila ZZZS-ja dolžni izvajati izvajalci zdravstvene dejavnosti, se prenesejo v izvajanje samemu ZZZS-ju," predlagajo v enem od ukrepov.

10. Izenačitev ureditve kritja stroškov zdravstvenih storitev v tujini s kritjem stroškov zdravstvenih storitev v Sloveniji pri zasebnem izvajalcu 

Predlagajo tudi višino delne refundacije takšnih stroškov zavarovane osebe v višini 100 odstotkov vrednosti zdravstvene storitve, ki jo sicer iz obveznega ter dopolnilnega zavarovanja krijejo ZZZS oz. ponudniki dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. 

11. Spremembe pri sistemu javnega naročanja v zdravstvu 

Predlagajo pa tudi prilagojen mehanizem oddajanja javnih naročil s ciljem povečanja transparentnosti in zagotavljanja cen, ki so kar se da blizu realnim cenam na evropskem trgu.