Takšna je vsebina zadnjega predloga koalicijske pogodbe Marjana Šarca

Predstavniki SD, SMC, NSi, SAB in DeSUS so danes od LMŠ prevzeli predlog koalicijske pogodbe, do torka pa naj bi pripravili pregled pripomb, o katerih bo beseda tekla na nadaljevanju pogajanj v torek dopoldne.

Prioriteta bo skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu

Čeprav si v LMŠ želijo, da bi predlog koalicijske pogodbe ostal zaupen, je njegova vsebina tudi tokrat pricurljala v javnost. Iz njega je razvidno, da bo eden največjih izzivov sprememba zdravstvenega sistema, v katerega nameravajo pripeljati regulirano konkurenčnost. Prioriteta bo skrajševanje čakalnih vrst, v nacionalni program odprave čakalnih vrst pa naj bi bili vključeni javni zavodi, koncesionarji in zasebniki, pri čemer bo glavni kriterij cenovno najugodnejša ponudba.

Kot je zapisano v predlogu, bodo odprli strokovno razpravo o različnih modelih prestrukturiranja zdravstvenega zavarovanja. Zapisana ostaja zaveza za sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi, mrežo domov za starejše pa bi dopolnjevali z zasebniki. Postopoma naj bi dvignili minimalno pokojnino.

Davčna razbremenitev 13. in 14. plače

V predlogu koalicijske pogodbe je zapisan tudi cilj razbremenitve plač najproduktivnejših in razvojno najpomembnejših kadrov. Davčno bi razbremenili tudi 13. in 14. plačo. Delovnopravno zakonodajo pa bi spremenili v smeri lažjega prilagajanja delodajalcev in večje fleksibilnosti. Poenostavili naj bi tudi zaposlovanje tujcev.

Pregledno, strokovno in odgovorno vodenje infrastrukturnih investicij bi zagotovili tako, da bi v sodelovanju s stroko preučili smiselnost ustanovitve strateškega strokovnega sveta za infrastrukturo, katerega naloge bodo med drugim določanje investicijskih prioritet javnih infrastrukturnih projektov. Svet bi deloval javno in pregledno, s čimer bi preprečili dosedanji vpliv lobijev in interesnih skupin. Poleg tega bi jasneje opredelili vlogo in odgovornost DRI kot t. i. in-house inženirja za državne javne infrastrukturne projekte, transparentno pa bi vzpostavili tudi denarne tokove z vpeljavo stroškovnega inženirstva na strani naročnika in kvartalnim oz. polletnim obveščanjem javnosti o poteku projekta.

Začetek gradnje 2. tira

Pogodba predvideva tudi začetek gradnje 2. tira na predvideni trasi z izgradnjo dvotirne proge. Med predvidenimi ukrepi so dopolnitev obstoječega gradbenega dovoljenja za širitev servisnih cevi, potrditev investicijskega programa in začetek gradnje dostopnih cest, začetek postopka DPN za dvotirno progo, nadaljevanje dela ustanovljenega projektnega sveta vlade za civilni nadzor, dokončanje postopka z evropsko investicijsko banko za dodelitev posojil in transparentna vzpostavitev denarnih tokov tokove z vpeljavo stroškovnega inženirstva na strani naročnika in kvartalnim oz. polletnim obveščanjem javnosti o poteku projekta.

Poskusna doba sodnikov

Pogodba zajema tudi spremembe glede sodniškega mandata – predlagali bodo spremembo ustave v smeri uvedbe poskusne dobe sodnikov in imenovanja sodnikov s strani predsednika republike ali direktno s strani sodnega sveta.

Da bi povečali učinkovitost in kvaliteto dela pravosodja, bi natančneje razdelili pristojnosti in odgovornosti glede nalog, ki naj bi jih izvajala sodna uprava, in glede izvajanja dejavnosti sodišč, ob tem pa poskrbeli za boljše medsebojno sodelovanje, strokovno-kadrovsko okrepili podhranjene dele sodstva, uredili pravosodno zakonodajo, da se "ne bo spreminjala iz tedna v teden",  nadaljevali pa bi tudi z odpravo sodnih zaostankov, pri tem pa zagotovili, da se bodo od gospodarskih sporov prednostno reševali tisti, pri katerih bi dolgotrajno sojenje povzročilo insolventnost in izgubo delovnih mest.

Povečali bi tudi odgovornosti sodnikov in tožilcev za napačne in prepočasne odločitve. Ključno vlogo pri ocenjevanju dela sodnikov in sodnic bi imeli personalni sveti, oblikovani pri sodiščih.

Več pooblastil za policijo in tožilstvo

Zakon o kazenskem postopku bi spremenili v delu sodne preiskave tako, da bi bila ta bolj učinkovita. Preučili bi možnost, da bi policiji in tožilstvu dodelili več pooblastil na področju pridobivanja dokazov, zagotovili pa bi tudi dosledno uveljavitev načela enakosti pred zakonom, posebno pozornost pa namenili žrtvam kaznivih dejanj in njihovemu položaju v kazenskem postopku.

Na področju migracij koalicijska pogodba predvideva prenos pristojnosti urada za oskrbo in integracijo migrantov na notranje ministrstvo ter spremembo azilne zakonodaje z jasnimi varovalkami za preprečevanje zlorab instituta mednarodne zaščite.

Česa v pogodbi ni in zakaj?

V LMŠ so torej spisali precej splošno koalicijsko pogodbo. Gre za vsebino, o kateri se ideološko pisana šesterica potencialnih partnerjev - v grobem - lahko strinja. Z nekaj izjememi.

V vsakem primeru pa je besedilo daleč od projektne pogodbe, o kateri je Šarec govoril pred usklajevanjem. Tako denimo ni več predvidene finančne revizije ključnega infrastrukturnega projekta odhajajoče vlade – 2. tira. Nič ne piše o usodi podjetja 2 TDK, niti ni definirano, kaj bo s sodelovanjem sosednje Madžarske pri tem. Kar je dosegla Cerarjeva SMC. Še ena ideološka tema, ki so jo raje spravili pod preprogo: javno oz. zasebno šolstvo. Gre za reakcijo na odločitev ustavnega sodišča, ki bi lahko zanetila hud ideološki spor med NSi in SD, a koalicijska pogodba te teme ne naslavlja. Logika: vse za mir med partnerji.

Iz posameznih strank je že slišati, da z besedilom predloga koalicijske pogodbe še niso povsem zadovoljni, pri ključnih temah naj bi manjkali predvsem zneski, roki in izračuni. Obenem pa je slišati optimizem, da bodo na torkovem srečanju lahko podrobnosti uskladili vsaj v tolikšni meri, da bodo lahko v nadaljevanju tedna predlog obravnavali tudi organi nekaterih strank.

Tako je že za torek zvečer sklican izvršilni odbor NSi, ki pa še ne bo sprejel končne odločitve o morebitnem vstopu stranke v koalicijo. O tem mora namreč odločiti svet stranke, ključno besedo pa bodo imeli, kot so napovedali v stranki, njeni člani na internem referendumu. O aktualnih zadevah, torej gotovo tudi o koalicijskih pogajanjih, bodo v četrtek spregovorili tudi na predsedstvu SD.

Kdo bi prevzel katero ministrstvo?

Po vsebinski uskladitvi, če bo do nje prišlo, bodo stranke morale zagristi še v kislo jabolko kadrovske slike vlade. O strankarskih željah sicer vseskozi kroži kar nekaj možnosti.

Po poročanju Radia Slovenija bi utegnil predsednik SMC Miro Cerar vendarle dobiti mesto predsednika DZ, predsednik NSi Matej Tonin pa eno od državotvornih ministrstev, verjetno zunanje ali obrambno. Predsednika SD Dejana Židana naj bi zanimal gospodarski resor, predsednica SAB Alenka Bratušek pa bi lahko postala podpredsednica vlade za koordinacijo resorjev za zdravje, delo in finance. NSi bi po tej različici lahko dobila še pravosodnega, SMC infrastrukturnega, SD pa šolskega ali ministra, pristojnega za znanost.