Kaj vse so predsedniški kandidati pripravljeni storiti, da bi dobili vaš glas?

Predsedniška volilna kampanja je v polnem zagonu, poglejmo pa, kakšno je trenutno stanje na terenu in kaj kažejo javnomnenjske raziskave.

Raziskave kažejo, da bi se na predsedniških volitvah v drugi krog uvrstila Danilo Türk in Borut Pahor. Po podpori jima sledi Milan Zver, vendar so v njegovem štabu prepričani o uvrstitvi v drugi krog. Kandidaturo je napovedalo še deset kandidatov, a za zdaj kljub različnim pristopom še nikomur od njih ni uspelo zbrati dovolj podpisov.

Danilo Türk edini uradni kandidat

Trenutni predsednik je kot prvi kandidat že minuli teden vložil kandidaturo za svoj drugi mandat in napovedal, da se bo zdaj posvetil delu predsednika, kot da kampanje ne bi bilo. Türkovo kandidaturo je podprlo okoli 13.000 državljanov, kar po njegovem mnenju kaže na to, kako močno podpirajo njegovo kandidaturo. Türkovo volilno pisarno kljub bolezni uradno sicer še vedno vodi Slavko Gaber. Njegovo zdravstveno stanje se izboljšuje, pri aktivnostih v volilni pisarni pa med drugim pomaga tudi profesor Igor Pribac.

Ob vložitvi kandidature je Türk zatrdil, da je predsednik in predsedniški kandidat vseh državljanov. Ocenjuje tudi, da je povezovalen predsednik, kar da kaže tudi podpora, ki jo ima v javnosti. Predsedniki kandidat Zver je Türku sicer že večkrat očital prav to, da kot predsednik razdvaja in ne povezuje. Sicer pa v Zverovem volilnem štabu menijo, da bodo letošnje predsedniške volitve svojevrsten test zrelosti naroda in bodo pokazale, "ali se dovolj zavedamo pravih vzrokov za sedanjo krizo ali ne". Od preostalih kandidatov zato pričakujejo, da bodo ponudili odgovor na najpomembnejše vprašanje ta hip, in sicer kako bodo pomagali Sloveniji iz finančne in gospodarske krize.

Zver bo kandidiral s podporo dveh strank in podpisi poslancev

Zver po navedbah volilnega štaba ponuja jasen odgovor: "Bo aktiven predsednik, ki bo skupaj z vlado, DZ, socialnimi partnerji in drugimi iskal podporo za protikrizne ukrepe. Politični 'dribling' in politikantsko nasprotovanje rešitvam, ki jih je soglasno sprejel DZ in kjer alternativ ni, pomenita, da se z naglimi koraki oddaljujemo od naše samostojnosti in države blaginje," so navedli.

Zver bo kandidiral s podporo SDS in NSi ter treh poslancev. Po navedbah njegovega volilnega štaba pa skoraj 9000 podpisov podpore, oddanih na spletu pod pobudo civilne iniciative Združujemo za prihodnost, kaže, da volivke in volivci razumejo, da so letošnje predsedniške volitve ene najpomembnejših po letu 1990. Zverov štab vodi Anja Bah, med njegovimi podporniki pa so tudi nekatere vidne osebnosti, med drugim France Cukjati, Barbara Brezigar in Matej Makarovič.

Pahor že zbral dovolj podpisov

Pahorjeva kampanja je zasnovana na neposrednem pogovoru in osebnem stiku z ljudmi na način, ki omogoča čim manjše finančne stroške in čim več neposrednega stika. Vodilo njegove kampanje je "ob spoštovanju medsebojnih razlik vzpodbujati med ljudmi vse, kar nas povezuje in kjer skupaj lahko dosežemo več", so navedli v njegovi volilni pisarni.

Dosedanjo akcijo Skupaj – spodbujajmo drug drugega, v okviru katere se je Pahor že preizkusil v različnih delih, ocenjujejo kot izjemno dobro. To po njihovih navedbah potrjuje tudi veliko prejetih vabil za delo v različnih okoljih in poklicih. Pahor želi ta projekt nadaljevati in ga ohraniti tudi kot morebitni predsednik republike.

V njegovi volilni pisarni natančne številke o doslej zbranih podpisih podpore za kandidaturo ne podajo, dnevno pa po njihovih navedbah v štab prispe več sto obrazcev s podpisi in za vložitev kandidature jih že imajo potrebno število. Podpore javnosti, ki jo Pahorju kažejo ankete, v njegovem štabu niso komentirali. Je pa Pahor že večkrat dejal, da se bori za zmago. Vodja njegovega volilnega štaba je Nataša Kovač, med sodelavci pa tudi Alja Brglez.

Kako kaže drugim kandidatom?

V predsedniški tekmi je sicer še 10 drugih kandidatov. Večina jih bo, ker so nestrankarski kandidati, morala za vložitev kandidature zbrati 5000 podpisov državljanov. Če kandidirajo s podporo stranke, morajo zbrati najmanj 3000 podpisov volivcev ali najmanj podpise treh poslancev. Če kandidirajo s podporo poslancev, potrebujejo 10 njihovih podpisov.

Kandidatka Monika Malešič je pojasnila, da je doslej zbrala nekaj manj kot 1100 podpisov, pri čemer je v minulih dneh opozorila, da nekaterih glasovnic po pošti ni prejela. Na enako težavo je opozoril tudi Dušan Egidij Kubot, ki pa prav tako podpise državljanov aktivno zbira. Koliko jih je že zbral, ni razkril.

Fani Eršte naj bi zbiranje podpisov za kandidaturo začela z novinarsko konferenco ta teden, kandidat Ladislav Troha pa pravi le, da mu gre zbiranje podpisov odlično. Števila zbranih podpisov ni želel razkriti. Prav tako ne Artur Štern, ki poudarja, da podpise zbira brez finančne podpore strank in je zato nekoliko težje. Računa, da mu bo potrebno število podpisov vendarle uspelo zbrati.

Kandidat stranke Humana Slovenija Miran Šic je do srede zbral okoli 50 podpisov državljanov, napoveduje pa okrepljene aktivnosti. Med drugim bo podpise državljanov zbiral na stojnicah pred upravnimi enotami. Kandidatka Martina Valenčič, ki je med drugim potrdila, da se je gola fotografirala za koledar, po pošti še pričakuje prve overjene podpise.

Milan Robič se je odločil kandidirati s podporo desetih poslancev. Predloge je v DZ že poslal in čaka na odziv, ob čemer računa na potrebno podporo. Prav tako si potrebne podpore državljanov želi kandidatka Veronika Juvan, ki jo javnost še najbolj pozna kot delavko Gorenja, ki se je goreče borila za pravice zaposlenih. Podpise že zbira, vendar števila do zdaj zbranih ne razkriva.

Med kandidati je tudi Miro Žitko.