Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje, je predstavila najnovejše analize mulja na poplavljenih območjih in lokacije za odlaganje mulja. Pojasnila je, da gre za drugačno vrsto analize od tiste, ki so jo predstavili pred slabim mesecem dni. Takrat je agencija za okolje analizirala vsebnost težkih kovin, tokrat pa je govora o odpadnem mulju, ki ga je treba umakniti na ustrezna odlagališča.
"Pri analizah, ki jih je naredila agencija za okolje, zemlja in mulj ostaneta tam, kjer sta bila, ju ne premeščamo. Medtem ko so analize odpadkov drugačne, ker jih odložimo na določena mesta, zato je treba narediti analizo odpadka," je pojasnila.
Direktorat za okolje se je sestal z vsemi petimi župani občin na območju, kjer je najbolj kritična situacija glede mulja. Prisotni so bili tudi predstavniki iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, agencije za okolje in Kmetijsko gospodarske zbornice. Kot pravi, so analize sedmih reprezentativnih vzorcev pokazale, kateri odpadki so inertni, kateri nenevarni in kateri nevarni.
Inertni odpadek:
- Prevalje (Petrol)
- Črna na Koroškem (Mušenik)
- Ravne na Koroškem (Malgajev spomenik in Dobja vas)
Nenevaren odpadek:
- Dravograd (Šentjanž pri Dravogradu)
- Črna na Koroškem (Breg)
Nevaren odpadek:
- Prevalje (Gostišče Krivograd)
- Mežica (Cricket klub)
Inertni odpadki so tisti, ki ne vplivajo na okolje in zdravje ljudi in kemijsko ne reagirajo. Mednje torej štejemo vse tiste odpadke, ki jih je mogoče brez posebne obdelave uporabiti za zasipe, pri izdelavi cest oz. jih je dovoljeno odložiti na komunalna odlagališča. Gre za razne žlindre, odpadke ob podiranju stavb, odpadni gradbeni material, izkopni material in tako naprej.
Glede uporabe tega materiala pri gradnji še čakajo odgovore iz direkcije za ceste, kjer bodo ocenili, če je material primeren tudi za gradnjo cest. Dokler ne bo jasno, če bi lahko nenevarne snovi uporabili za gradnjo, pa želijo ta material čim prej umakniti, da bi preprečili prašenje. Kot pojasnjuje, lahko uporabijo začasne deponije, kjer odpadke hranijo do treh let. Kot najbolj primerno lokacijo so izbrali Otiški vrh, saj je edina, kjer ni podzemnih voda ali drugih omejitev, in so torej tla primerna za odlaganje takšnega materiala.
Lokacije za odlaganje odpadkov so iskali v dolini, ne drugod po Sloveniji
Nabralo se je tudi okoli 25.000 kubičnih metrov nevarnih odpadkov, ki so jih odkrili na Prevaljah in v Mežici. Boltejeva je pojasnila, da so lastnosti nevarnih odpadkov strupenost, jedkost in rakotvornost ter da te snovi vplivajo na zdravje ljudi, zato je treba z njimi posebej ravnati. "Edino urejeno odlagališče za nevarne odpadke je odlagališče Tab," je povedala in dodala, da doslej na to odlagališče ni pripeljal še noben tovornjak.
Še ena možnost ravnanja z nevarnimi odpadki bi bil sežig. Boltejeva je pojasnila, da je cena za sežig ene tone snovi okoli 600 evrov. "Tega materiala ne bi nihče rad imel. O tem se bomo še pogovorili in raziskali možnosti," je povedala.
Ob tem je poudarila še, da so lokacije za odlagališča iskali v dolini, saj ne želijo, da bi se odpadke vozilo na druga območja po Sloveniji. "Ne želimo, da se kar koli z muljem ali pa onesnaženimi zemljinami vozi na kakršne koli druge lokacije znotraj Slovenije. Kajti vsi vemo, da je tu več kot 500-letna tradicija rudarjenja in da sta predvsem Mežica in Črna živeli s svincem v 15 letih, ker smo tudi mi na ministrstvu za okolje izvajali sanacijo tega področja," je povedala.
Kot pojasnjuje, je treba sanirati določena kritična področja in ljudi navaditi oziroma ozavestiti, kako v takem okolju lahko tudi živijo. "Tako, kot so posebna okolje v Celju, Zasavju, mogoče na Jesenicah, je posebno okolje tudi v Idriji in je posebno okolje tudi v Mežici," je povedala.
Župan Dravograda predlaga, da se interni odpadki hranijo v vsaki občini
Župan Občine Dravograd Anton Preksavec je danes za STA dejal, da sam kot laik težko razume, da je bil mulj, ki ga je naplavilo v občino Dravograd, po prvih analizah kontaminiran s presežnimi vrednostmi težkih kovin, sedaj po nekem drugem merilu, ki določa odpadke, pa prepoznan kot nenevaren odpadek, ki naj bi se odlagal na odlagališču Zmes v občini Prevalje.
Hkrati je izpostavil mulj kot t. i. inertni odpadek, ki naj bi bil, kot je dejal, še manj kontaminiran kot prej omenjeni nenevarni odpadek in se ob mešanju z gramozom lahko uporablja pri gradnji cest in podobnih projektih. Tega naj bi po danes omenjenih načrtih države začasno deponirali v Otiškem Vrhu v dravograjski občini.
"S tem se ne morem strinjati, ker sta Otiški Vrh in Šentjanž že sedaj degradirano okolje. Tam je skoncentrirana vsa industrija občine, tam je tudi asfaltna baza, ki je povzročila veliko hrupa med okoliškimi prebivalci in zaradi katere še obstaja tudi civilna iniciativa," je spomnil. Zato predlaga, da se ta inertni odpadek hrani v vsaki občini, kjer ga je naplavilo, in naj ga vsaka občina vgradi v projekte, ki jih izvaja, ne pa da ga vozijo v Otiški Vrh, tam mešajo z gramozom in ga potem vozijo nazaj.
Župan Prevalj opozoril, da v občini ni odlagališča nevarnih odpadkov
"Za nas je pomembno, da mulj čim prej in s čim manj prašenja odpeljejo tja, kamor so si zastavili," pa je za STA poudaril župan Občine Prevalje Matic Tasič. Izpostavil je, da v tej občini ni odlagališča nevarnih odpadkov. Glede odlaganja mulja, ki je opredeljen kot nenevaren odpadek, na odlagališče Zmes v prevaljski občini, pa je ocenil, da bo treba za mnenje vprašati tudi občane Prevalj.
Z odlagališčem Zmes upravlja koroški center za ravnanje z odpadki Kocerod. Direktor centra Ivan Plevnik je danes za STA pojasnil, da so prvi pogovori o odlaganju nenevarnega odpadka že stekli, da pa so čisto na začetku pogovorov. Na odlagališče Zmes lahko po njegovih besedah postopno sprejmejo nekaj mulja, ki je opredeljen kot nenevaren odpadek, a o količinah še ne more govoriti.
Županja Črne na Koroškem želi pridobiti tudi mnenje krajevne skupnosti
Medtem pa županja Občine Črna na Koroškem Romana Lesjak še ni želela komentirati možnosti, ki jo je danes na novinarski konferenci v Ljubljani omenila generalna direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte, da bi na območje odlagališča podjetja Tab Mežica v Žerjavu odlagali mulj, ki je opredeljen kot nevaren odpadek.
"Počakali bomo na sestanek z ministrstvom, podjetjem Tab in krajevno skupnostjo Žerjav, da se skupno pogovorimo o tem," je za STA dejala županja. Posebej je poudarila, da želi pridobiti tudi mnenje krajevne skupnosti Žerjav, ker je že sicer to območje degradirano, prav tako ne ve, ali odlagališče v Žerjavu "to sploh prenese".
Da je treba glede tega vprašanja najti širši konsenz vseh deležnikov, menijo tudi v Tabu. Kot so potrdili v sporočilu za javnost, jih je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo kontaktiralo v zvezi z možnostjo, da bi na njihovi lokaciji odložili nevarne odpadke. Ker gre za okrog 25.000 kubičnih metrov nevarnega materiala, te možnosti nimajo, saj nimajo takšnih zmogljivosti, so pojasnili. Bodo pa proučili možnosti razširitve odlagališča, koliko materiala bi lahko sprejeli in odgovore stroke, ali je ta odpadek tam sploh možno odložiti.
Septembra predstavili rezultate onesnaženosti s težkimi kovinami
To sicer ni prva analiza mulja, ki so jo pristojne institucije opravile. Septembra so rezultati pokazali, da je z vidika onesnaženosti najbolj problematično porečje Meže, kjer so ponekod tako v mulju kot v prvotnih tleh dosežene ali bistveno presežene kritične vrednosti svinca, kadmija in cinka.
Ne samo v zgornji Mežiški dolini, vrednosti svinca in cinka glede na rezultate septembrske analize za več kot 10-krat presegajo kritične vrednosti tudi v Dravogradu, kjer opozarjajo, da onesnaženega mulja na začasnih deponijah ne bodo mogli več dolgo shranjevati, medtem pa so domačinom zaradi omenjenih delcev svetovali mokrenje površin in zapiranje oken.
KOMENTARJI (27)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.