Kaj se je skrivalo pod Gosposvetsko cesto v Ljubljani: ostanki kapelice, mozaik in sarkofagi

Na Gosposvetski cesti v Ljubljani, kjer od aprila poteka drugi del gradbenih in arheoloških del, je arheologe pričakalo presenečenje. Čeprav je bilo sprva videti, da bodo našli le nove grobove v Emoni, so po dobrem mesecu arheoloških raziskav odkrili ruševino, ki je odstopala od drugih podobnih najdb rimske Emone. Med ruševinami so namreč našli odlomke barvnih fresk, mozaične kocke, opeko, precej masivne apnenčeve lomljene in klesane kamne ter malto. Arheologi so tako ugotovili, da je na tem mestu očitno nekoč stala masivna zgradba.

"Presenetilo nas je odkritje grobiščne arhitekture, ki je v tem prostoru zelo redko. Verjetno gre za neko kapelico sredi grobišča, ki je bila bogato okrašena, stene so krasile raznobarvne freske, tla pa so bila tlakovana z mozaikom iz belih, črnih in rdečih mozaičnih kock. Predvidevamo tudi, da je bila stavba dvonadstropna in da je šlo za neko svetišče, lahko bi celo rekli zgodnjekrščansko kapelico," je dejala Mojca Fras iz Arheološkega konzorcija za Ljubljano.

Mozaik sicer ni v celoti ohranjen, vendar pa je iz dela, ki so ga odkrili, razvidno, da je šlo za cvetlični vzorec. "Ta vzorec je zelo podoben mozaiku, ki ga lahko vidimo v arheološkem parku Majde Vrhovnik nasproti Cankarjevega doma, kjer je bilo zgodnjekrščansko središče v 4. stoletju. Gre za isto časovno obdobje," je pojasnila Frasova. 

Na območju so našli tudi približno 40 sarkofagov. "Tudi sarkofagi so iz 4. stoletja. Opazujemo lahko nekaj desetletij," pravi arheologinja. Kdo točno je v teh sarkofagih pokopan, je težko ugotoviti. "Vsekakor pa vemo, da so si take kamnite grobove lahko privoščili le tisti, ki so imeli več denarja. Na splošno velja, da so v teh sarkofagih pokopavali premožnejše Emonce tistega časa, v preprostejših grobovih brez sarkofagov pa revnejše ljudi ali pa srednji sloj," še dodaja. "Gre za zgodnje kristjane, saj je bila v 4. stoletju prvič dovoljena svobodna izbira verozpovedi, tako da gre za zgodnjekrščansko pokopališče. A ne glede na to so bili tam verjetno pokopani tudi nekristjani," dodaja. 

Da bodo pod Gosposvetsko cesto našli grobišče, so arheologi pričakovali. "Že konec 19. stoletja, ko so gradili Tavčarjevo palačo – kot se je takrat imenoval hotel Evropa, je arheolog Alfonz Müllner že odkril takšne sarkofage. Torej, v neposredni bližini Gosposvetske ceste. Tako je bilo edino logično, da se bomo spopadali z istim grobiščem. Najbolj pa nas je presenetila ta arhitektura, tega nismo predvidevali, saj so na pokopališčih zelo redko gradili take stavbe, kapelice." 

Stavba se je verjetno sčasoma porušila sama. "V 5. stoletju je bilo najbrž celotno pokopališče opuščeno, ker je takrat začela propadati tudi Emona," meni Frasova. Arheologi bodo v prihodnje skušali razvozlati, za kakšen namen so uporabljali stavbo. Za zdaj pa kaže, da gre za edinstveno najdbo. Tovrstna grobiščna arhitektura je namreč v rimskem imperiju prej izjema kot pravilo. Do zdaj so podobno arhitekturo zunaj Italije odkrili zgolj še na enem najdišču na Madžarskem, kjer se je v času Rima razprostirala provinca Panonija. 

"Gre za edinstven arheološki spomenik – svojevrstna je namreč že sama zasnova pokopališča, ki je bila organizirana na posamezne grobne parcele, zamejene z zidanimi ograjami ter tlakovane z maltnimi tlaki. Dodatno vrednost pa mu daje predvsem osrednji del pokopališča z na novo odkrito poznorimsko grobiščno arhitekturo," je ocenila arheologinja.

Arheološka dela naj bi predvidoma končali do konca tega tedna. Ko bodo dela končali, na tem območju ne bo več teh arheoloških ostankov. Ohranjene bodo ostale le zidane grobne ograje in del grobne parcele s sarkofagi pod pločnikom ob hotelu Evropa. "Vse ostaline skrbno dokumentiramo, fotografiramo, popišemo, potem pa odpeljemo najprej v depo Mestnega muzeja, kjer se bodo najdbe očistile in še naprej ovrednotile in interpretirale. Želja je, da bi se nato postavila začasna razstava v zakladnici Mestnega muzeja, posvečena tem izkopavanjem. Najdbe pa bodo ostale v Mestnem muzeju," še pravi Frasova.

Iz Mestne občine Ljubljana so potrdili, da dela potekajo po načrtih in da se bodo, kot kaže, končala v roku – torej do 30. junija.