Majhni glodavci, ki se sprehajajo po nabrežju Ljubljanice, zadnje čase dvigujejo veliko prahu. Partnerica predsednika vlade Tina Gaber je na kmetijsko ministrstvo prinesla tudi peticijo, v kateri 25.000 podpisnikov zahteva, da se odlov nutrij ne začne. Da je treba glede te invazivne vrte najti boljšo rešitev, sicer meni tudi premier Robert Golob.
Ob tem pa je Gabrova študijo, ki predstavlja podlago za odlov nutrij, označila za temelj za sistemsko korupcijo. Z njo naj bi zaslužili tudi lovci, ki naj bi izvajali odlov teh glodavcev. Sledil je oster odziv Biotehniške fakultete, da sta diskreditacija raziskovalcev in promocija bolj všečne "kvazi" znanosti nedopustni.
Odlov nutrij bi se moral sicer začeti 1. avgusta. Pa se tudi bo? V oddaji 24UR ZVEČER smo gostili vodjo krajinskega parka Ljubljansko barje Janeza Kastelica, ki je povedal, da se odlov s torkom še ne bo začel. "Predvidevamo, da se je časovnica zaradi komunikacije in predvsem logističnih priprav premaknila," je pojasnil ob tem pa zanikal, da bi do zamika prišlo zaradi pritiska Gabrove in Goloba.
"Vsa dosedanja komunikacija je bila izredno korektna in na izredno visokem nivoju. Nikakršnih pritiskov ni bilo," je zagotovil in dodal, da je po njegovem mnenju daljša komunikacija celo "zelo primerna". "Da se lahko skozi vse argumente in razpravo doseže končni cilj, kar pa je zmanjševanje števila nutrij," je povedal.
Kdaj pa naj bi se torej načrtovani odlov nutrij začel? Kastelic pravi, da začetek odlova predvidevajo konec avgusta oz. začetek septembra. Glede na zahtevo Helsinškega monitorja Slovenije, ki na sodišču zahteva prepoved odlova nutrij, pa pravi, da ni razloga, da ne bi začeli izlova. "Verjamem v pravno državo. Če se bo izkazalo, da je kakšno neskladje s predpisi, v kar sicer močno dvomim, bomo to seveda spoštovali," dodaja.
Sterilizacija ali izlov?
V krajinskem parku imajo sicer po besedah sogovornika projekte za devet invazivnih tujerodnih vrst: pet rastlinskih in štiri živalske. Posebnost nutrij pa je tudi to, da so divjad – razlog, zakaj morajo pri odlovu sodelovati tudi lovci: "Sicer bi ravnali po običajni praksi krajinskega parka – naredili bi projekt, javni razpis, odlov pa bi opravile za to usposobljene pravne in fizične osebe."
Predsednik lovske zveze Lado Bradač je sicer dejal, da si lovci nutrij ne želijo loviti in da bi bili zelo veseli, če bi našli možnost, da žival ne bi spadala v skupino divjadi. "Da nalogo zaupamo ljudem, ki želijo skrbeti zanje, da ustanovijo zavetišče," je dejal. Imajo pa nutrije zelo veliko rodnost, kar bi lahko hitro prineslo težave.
Kastelic sicer meni, da je prav, da je nutrija uvrščena med divjad. "Vendar pa to ne zadošča. Zlasti ko govorimo, da je nutrijo izjemno težko loviti poleti, ko je vse zaraščeno. Izlov na nelovnih površinah pa je primerna in edina komplementarna metoda," poudarja.
Sterilizacija bi sicer po poizvedbah, ki so jih opravili, stala 90 evrov na žival. "Če imamo na leto okoli 7000 osebkov, k temu pa dodamo še nekaj dodatnih stroškov, pridemo na številko okoli 800.000 evrov na leto," pojasnjuje. Kar je, poudarja, precej višja številka od slabih 540.000 evrov za odlov, kot jih predvideva študija, za katero je Gabrova dejala, da predstavlja motiv za bodočo sistemsko korupcijo.
Kastelic ob tem pojasni, da gre tu za petletne stroške, v katere so zajeti tudi monitoringi vrst, na katere bi lahko nutrija vplivala. Sam odlov pa da se sicer na celoletni ravni giblje okoli 50.000 evrov. "V tem letu predvidevamo od 10.000 do 18.000 evrov stroškov za izlov nutrij," dodaja.
Pa tudi, da je treba razlikovati med nutrijo, ki se hrani in ki je navajena človeka, ter med prostoživečo živaljo. "Na nelovnih površinah je izlov izjemno zahteven, saj delamo v naseljih, zaradi česar je potrebna izredna tenkočutnost in veliko komunikacije, da se nutrija na takšni površini ustrezno izlovi. Potrebne je tudi izjemno veliko komunikacije z lastniki zemljišč."
Doda pa še, da dobivajo zadnje čase precej klicev, v katerih ljudje prosijo, naj jim čim prej pomagajo in ustrezno ukrepajo ter živali izlovijo.
KOMENTARJI (244)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.