Kaj se dogaja z napovedano plačno reformo?

Kaj se torej dogaja z napovedano plačno reformo? Veliko različnih informacij smo na to temo slišali tako danes kot v preteklih dneh. Uradno so pojasnila izjemno skopa, danes po seji vlade zgolj stavek, da so se ministri seznanili z izhodišči, prioritetami in dinamiko pogajanj z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja.  

A neuradno smo uspeli izvedeti nekaj podrobnosti. Samega predloga zakona v ponedeljek, ko naj bi še vedno bila sklicana pogajanja z javnim sektorjem, ne bo na mizi, saj se še usklajuje med posamičnimi ministrstvi. A tudi, da se bodo pogajanja, ne glede na to, začela z v teh dneh obravnavanimi izhodišči, nekaj je tu že znano, a zdaj naj bi bila bolj določna, vključno s tako imenovanimi stebri, izhodišče za pogajanja naj bi bilo neuradno pet stebrov. Se pa še nekoliko popravljajo in vlada naj bi jih na dopisni seji sprejela jutri. Tu ne gre samo za reformo plačnega sistema, ampak tudi za odpravo plačnih nesorazmerij zaradi preteklih delnih popravkov sistema. In to bi lahko imelo časovno prednost pred samo celostno reformo.  

Oboje skupaj ima sicer precejšen finančni učinek, slišali smo tudi številko milijarda evrov, sicer v nekaj letih.  

Zakaj se torej vladi mudi s popravo enotnega plačnega sistema? Preprosto zato, ker po 15 letih poka po vseh šivih. V javnem sektorju skoraj ni skupine, ki bi bila zadovoljna s svojimi prejemki, masa vseh plač v javnem sektorju pa je od leta 2008 do leta 2021 zrasla za kar 60 odstotkov oziroma dobri dve milijardi evrov.

Nezadovoljstvo zaposlenih in poblaznelo rast mase plač bi zdaj vlada krotila s plačnimi stebri. Po novem – neuradno – celo s petimi, čeprav se je javno doslej govorilo o treh. V prvem bi bili funkcionarji vseh vej oblasti, predstavniki drugih državnih organov in direktorji. V drugem bi bili javni uslužbenci ožje javne uprave, v podstebru pa še uniformirani poklici, torej gasilci, vojaki in policisti. V tretji steber pa bi padli zaposleni v šolstvu, zdravstvu, kulturi in ostalih javnih zavodih.  

In tu je še vertikalno razmerje. Najvišja plača v javnem sektorju naj bi bila sedemkratnik minimalne plače. Trenutno je to razmerje 1 proti 4,7. Robertu Golobu, Urški Klakočar Zupančič in Nataši Pirc Musar bi se tako plača popravila za 2.760 evrov bruto.  

Kaj sledi, se bo vladi uspelo držati napovedanih časovnic?  

Prvi datum smo včeraj sicer že zamudili, torej ta 15. marec, ko je bil sindikatom napovedovan osnutek zakona o sistemu plač. A zdaj ta torej ne bo neko prvo izhodišče, ampak neke določene smernice, ki pa jih bo vlada menda dokončno potrdila jutri. Sicer so datumi jasni, 1. april za zdravstveni steber, 30. junij za predlog reforme za celoten javni sektor v Državnem zboru. Tudi če to uspe, to ne pomeni, da bodo spremembe začele veljati v kratkem, za nekatere celostne rešitve se omenja šele leto 2025. Ob vsem tem pa je treba povedati še, da vlada zelo poudarja še številne druge reforme. Pri tem pa je morda treba biti pozoren tudi na včerajšnje besede predsednika vlade Roberta Goloba, ko je po prvi seji makroekonomskega sveta dejal, da je bil deležen konstruktivnih kritik glede reform, tudi naj pred kakršnimi koli reformami vlada vendarle najprej sprejme njihov javnofinančni okvir. Tu naj bi vendarle prišlo do nekega preobrata v pristopu.