Marsikomu od hiše ali avta, za kar je imel sklenjen kredit, ni ostalo nič. Bodo banke ravnale v korist državljanov in najbolj prizadetim odpovedale kredite? Direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo je odgovorila, da je to sicer zadnji inštrument v vrsti od vseh inštrumentov v okviru prestrukturiranja, ampak da je tudi to možno ob izpolnjevanju pogojev za to zahtevo.

A vsak primer bodo morali podrobno preučiti, je dodala. "Vsak primer bo treba obravnavati individualno, ker so ljudje in podjetja in samostojni podjetniki lahko v zelo, zelo različnih položajih."

Kljub temu, da je za žrtve v poplavah do sedaj sredstva doniralo že več bank, je ministrica za zunanje zadeve ter prvakinja stranke SD Tanja Fajon še enkrat pozvala banke, naj prispevajo k solidarnosti. "Mislim, da se marsikatere banke v tej smeri že odzivajo in čakamo na to solidarnost in vidimo že prve rezultate, ki jih banke napovedujejo, in mislim, da se bomo o vseh nadaljnjih ukrepih pogovarjali skupaj," je dejala.

Tudi Branimir Štrukelj iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja je nedavno dejal, da se ti ekstremni dobički, ki jih imajo v Sloveniji banke v prvi polovici letos – gre za več kot pol milijarde evrov – dodatno obdavčijo in na ta način prispevajo k skupni sanaciji.

Vendar kljub temu, da konkretnih predlogov o dodatni obdavčitvi še niso prejeli, banke nad idejo niso navdušene. "Selektivno obdavčevanje posamičnih sektorjev na osnovi arbitrarnih elementov ni nekaj, kar bi pričakovali od neke urejene pravne države z urejenim poslovnim vključno davčnim okoljem," je opozorila Zadravec Caprirolova.

Koalicijske stranke Svoboda, SD in Levica so zato v sklopu interventnega zakona vložile kopico amandmajev, med njimi tudi solidarnostni prispevek, ki predvideva tudi 0,3-odstotno obdavčitev najemnin, dividend, obresti, dobička od prodaje nepremičnin in nagrad za delovno uspešnost.