Kaj prinašajo zakoni, o katerih bomo glasovali na trojnem referendumu?

Z Zakonom o vladi si koalicija želi povečati število ministrstev. Kot pojasnjuje Tereza Novak iz Gibanja Svoboda, to ne bi prineslo zvišanja stroškov, saj da gre za reorganizacijo vlade, da bo lahko bolj učinkovito naslavljala največje izzive sedanjosti in prihodnosti in aktualne izzive: "Menimo, da je pomembno, da imamo ministrstva, ki se lahko teh izzivov zelo fokusirano lotevajo: to so dolgotrajna oskrba, stanovanja za mlade,  digitalna preobrazba in naslavljanje podnebnih politik."

Alenka Jeraj iz SDS pa pravi, da se s tem ne strinjajo in da je že 17 ministrstev dovolj in da se da vse težave učinkovito naslavljati v tem obsegu. Kot poudarja, gre za dodatne stroške vsaj treh novih ministrov, kabinetov, novih prostorov. Kot pravi, bo to pomenilo nove stroške, in dodaja, da se tako ureja službe nekaterim 'odsluženim levim ministrom.'

Na vprašanje, ali je določitev datuma izvedbe referenduma 27. novembra način nagajanja SDS, Novakova odgovarja, da sploh ne: "Želeli smo si, da bi ljudem olajšali pot, povezati referendum z drugim dnevom predsedniških volitev, ampak je stranka SDS prepozno vložila podpise, da bi lahko referendume izpeljali na ta dan. Predlagali so, da bi referendume potem organizirali v času lokalnih volitev, kar nima smisla, saj ta datum, ker gre za druge vire financiranja, ne bi prinesel nižjih stroškov."  Kot vztraja Jerajeva, če bi ljudje prišli na referendum na isti dan, kot so lokalne volitve, bi se prihranilo tako denar kot pot ljudem. 

O zakonu o RTV

Že od začetka je bilo jasno, da bo tudi zakon o RTV prioriteta nove vlade. Za tem so dobili volitve, ima ta koalicija torej mandat ljudi, da spremeni zakon o RTV? Kot pravi Jerajeva, si takšna sprememba zasluži redni postopek in javno razpravo, ki je umanjkala. Menijo, da želi vlada tako na hiter način obglaviti RTV. 

Lahko torej poenostavimo in rečemo, če glasujete za, s tem omogočite menjavo vodstva, če glasujete proti, pa bo zdajšnje vodstvo lahko s svojim delom nadaljevalo? Kot na to vprašanje odgovarja Novakova, bodo, če obkrožijo da, volivci s tem sporočili, da si želijo neodvisno javno radiotelevizijo, ki deluje v javno dobro. Kot je spomnila, se zdaj ukinjajo spoštovane oddaje z več desetletno tradicijo, izvaja se mobing nad zaposlenimi, posega se v uredniško politiko.

O zakonu o dolgotrajni oskrbi 

Jerajeva novi vladi očita, da je ustavila vse aktivnosti v zvezi z zakonom o dolgotrajni oskrbi: "To, da se na zakonu ne dela dalje, je pač krivda te vlade." Novakova se s tem ne strinja in poudarja, da je zakon, sprejet s strani prejšnje vlade, zelo pomanjkljiv in nedodelan, zato poziva volivce, da podprejo novelo tega zakona: "Najbolj problematično je to, da ta zakon jemlje nekatere pravice, ki so že zdaj urejene, in ne ureja tega, kar kot družba potrebujemo, oskrbo na domu, ki jo kot starajoča se družba nujno potrebujemo."