Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je danes koalicijskim partnerjem predstavila predloge zdravstvene reforme. Medtem ko so njene predloge pozdravili v stranki SMC, so bili nad predstavitvijo razočarani v stranki DeSUS. V SD so do predlogov zadržani, saj ne vsebujejo konkretnih številk. Ministrica je predstavila štiri zakonske predloge, ki bodo sestavljali zdravstveno reformo, in sicer novelo zakona o pacientovih pravicah, novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter zakon o vodenju in upravljanju javnih zdravstvenih zavodov.
Kaj prinaša reforma?
Predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju naj bi bil že izdelan v obliki členov, razen na področjih financiranja, preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in košarice pravic. Že prihodnji teden bi lahko bili spisani členi tudi na teh področjih, predlog zakona pa bi v javno obravnavo lahko šel že konec leta.
Zakon, ki je do zdaj javnosti ostal neznan, naj bi upošteval ustavno odločbo, ki pravi, da je treba pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja določiti na zakonski, ne podzakonski ravni. Prav tako naj bi zakon posebej urejal zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni.
Na novo naj bi tudi opredeljeval dogovarjanje za razdelitev programov v zdravstvu. Zdajšnsplošni dogovor je namreč preživeta oblika, zaradi katere izvajalci zdravstveni storitev relativno pozno dobijo pogodbe, koliko in katere storitve jim bo Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) tisto leto plačeval.
Na novo naj bi zakon opredeljeval tudi upravljanje in vodenje ZZZS na način, da bo postala prava zdravstvena blagajna, ne pa javni zavod. Na novo naj bi bili definirani postopki in načini uveljavljanja pravic.
Medtem pa naj ne bi bila v obliki členov še opredeljena področja financiranja, preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in košarice pravic.
V členih naj ne bi bilo zapisano še, katere stroške bodo iz zdravstvene blagajne prenašali nazaj na financiranje iz proračuna. Odprto naj bi bilo vprašanje izenačevanja prispevnih stopenj – zdaj namreč obstaja 11 različnih stopenj, katerih plačilo variira od 50 do 208 evrov.
Prav tako naj bi bili v sklepni fazi dogovori glede košarice pravic, ki naj bi ostala univerzalna v čim večjem obsegu, a vseeno naj bi bile izločene določene pravice, ki naj ne bi pomenile veliko za zdravje.
Bodo dopolnilno zdravstveno zavarovanje zamenjale dajatve?
Preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegov prenos na ZZZS je verjetno najpomembnejši ukrep, ki naj bi ga prinesla sprememba zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Za preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja naj bi bilo več možnih rešitev. Ena od njih naj bi bilo preoblikovanje zavarovanja v dajatev, ki bi predstavljala določen odstotek vseh bruto dohodkov posameznika, druga možnost pa je oblikovanje dajatve po dohodkovnih razredih.
Ena možnost za zagotavljanje finančne stabilnosti zdravstvene blagajne pa bi bil tudi rezervni sklad, v katerega bi se stekal del denarja iz trošarin in bi ga lahko uporabili v primeru večjih brezposelnosti.
Potem ko bodo predvidoma v prihodnjih dneh dobili dodatne izračune, bi lahko po nekaterih pričakovanjih proti koncu tedna predloge že uskladili na koaliciji in bodo ta področja tudi zapisana v členih. Če bi hitro našli konsenz glede tega, pa bi bil zakon teoretično lahko v javni razpravi že proti koncu leta.
Poleg tega so danes na vrhu koalicije obravnavali še predlog novele zakona o pacientovih pravicah, ki naj bi pri koaliciji dobil zeleno luč, da gre v nadaljnje postopke. Za novelo zakona o zdravstveni dejavnosti je predvideno, da bo predvidoma kmalu v vladni obravnavi.
Glede predloga izhodišč za upravljanje in vodenje zdravstvenih zavodov pa še ni odločeno, ali bodo to področje urejali v krovnem zakonu o javnih zavodih ali pa v specialnem zakonu, kar naj bi bilo mogoče glede na to, da se zdravstveni zavodi financirajo iz zdravstvene blagajne, ne pa iz državnega proračuna.
KOMENTARJI (552)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.