Kaj prinaša novi medijski zakon?

Dvajset let po tako imenovanem "Grimsovem medijskem zakonu" je koalicija Roberta Goloba v parlamentarno proceduro poslala svojega. Ta med drugim uvaja državne spodbude za digitalizacijo medijev, osvežuje register sredstev obveščanja in najnovejše: ključni medijski regulator ne bo agencija za komunikacijska omrežja, pač pa agencija za varstvo konkurence. "Imamo dve agenciji, ki sta zelo primerljivi po svojem delovanju, ki sta izvajali podobne postopke, oziroma jih izvajata. In sedaj smo se v koaliciji odločili, da bo to AVK na koncu," je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan. "AVK ni bil vključen v zadnje predloge. Evropska direktiva prepoveduje nalaganje novih obveznosti AVK brez primernih sredstev, hkrati bi bil ob taki ureditvi kršen tudi akt o svobodi medijev. AVK še vedno vztraja, da je edini in najprimernejši organ AKOS," pa odgovarja direktor AVK Andrej Matvoz. "V EU ta pristojnost ni enoznačno dodeljena medijskim regulatorjem, ampak se od države do države razlikuje," dodaja direktor Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Marko Mišmaš.

Za financiranje medijev je prihodnje leto predvidenih osem milijonov evrov. Do državnega denarja pa ne bodo upravičeni mediji v lasti političnih strank in posamezniki, obsojeni zaradi širjenja nestrpnosti. "Glede na to, da v družbi ni jasne razmejitve, kaj pravzaprav sovražni govor je, da ga je nemogoče opredeliti, je še toliko nemogoče, da bo tam neka skupinica ljudi, ki bo o tem odločala," meni poslanka SDS Anja Bah Žibert. "

V društvu podpiramo rešitve, po katerih bodo pomoči usmerjene v ohranjanje novinarskih delovnih mest. Predlagamo, da se v zakon zapiše, da se za pomoči nameni proračunska sredstva v višini 15 % letno zbranega prispevka za RTV," pravi predsednik Društva novinarjev Slovenije Gašper Andrinek. "Ni varovalk, ki bi preprečevale, da se lahko neka vlada spomni in naredi novo komercialno televizijo, kot je bil Planet TV, prek Telekoma in podobnih reči. To je v EU zelo nenavadna praksa," dodaja dr. Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo Fakultete za družbene vede.

Spletne vplivneže je oblast bolj natančno opredelila kot posameznike, ki imajo na globalnih platformah vsaj 10.000 sledilcev in se jim ne bo treba vpisati v razvid medijev. Medtem glasbenik Nikola Sekulović opozarja na nadaljevanje neučinkovitega sistema kvot za slovensko glasbo. "Iz prakse vemo, kaj to pomeni. Potiskanje slovenske glasbe v rezervat nočnega programa. Ne bi si mislil, da bom kadarkoli to izjavil, a če citiram bivšega ministra Počivalška, ki je pokazal bistveno več posluha za slovenskega glasbenika.: Torej, če delo ni bilo opravljeno do konca, kdor ne dela, naj ne je."

Poslanci koalicije so po opozorilih parlamentarne pravne službe na zakon lastne vlade vložili kar 46 popravkov. Opozicijska SDS pa je zaradi službene odsotnosti ministrice Aste Vrečko zahtevala preložitev odločanja.