'Kaj potem delajo strokovnjaki in zakaj jih plačujemo?'

Je predlog izvedljiv, kaj prinaša v realnem življenju? O tem sta v oddaji 24UR ZVEČER spregovorili prvopodpisana pod zakon, Meira Hot iz SD, in poslanka Nove Slovenije Vida Čadonič Špelič, ki ima pomisleke o noveli zakona.  

"Dobila sem občutek, da je morala politika narediti to, česar ni naredila stroka," je o predlogu dejala Čadonič Špeličeva. "Zakon o zaščiti živali je bilo treba spremeniti, ker je prejšnji naredil preveč škode. Bojim se pa, da ne popravlja tistega, kar je najbolj pomembno. To so zavetišča in njihovo financiranje. Prepričana sem, da ta zakon ni usklajen z zavetišči. Prav tako je nekaj predlogov, ki jih bo zelo težko izvajati. Zakon bi morala pripraviti stroka, politika ji naj da usmeritve."

"Zakon je produkt boja društev, nevladnikov, vseh, ki nas skrbi ravnanje z določenimi živalmi," pravi Hotova, ki meni, da so bili koraki naprej v zadnjih letih storjeni, da pa vse rešitve v praksi niso delovale. "Govorimo o zavržnih dejanjih, mučenju, posnetkih, ki govorijo o tem, da imamo v družbi še vedno resen problem in odgovornost politike je naslavljati te probleme. Mislim, da je bila naša naloga nasloviti ta vprašanja, zakon je pomemben korak naprej. Niso samo zavetišča najpomembnejša, pomembno je, da se zavržna dejanja v čim večji meri preprečijo, da se povečajo sankcije, da se tudi malomarnost obravnava kot mučenje živali, da se zaščitijo rejne živali, da bomo imeli kamere v klavnicah ... Da bodo društva, ki delujejo na terenu, zaradi katerih pridejo posnetki na plano, opolnomočena. S tem zakonom jim dajemo možnost, da sodelujejo v inšpekcijskem postopku."

Katere rešitve pa bo težko izvajati? "Naloga vlade je, da vlada in poskrbi, da njeni organi delujejo," poudarja Čadonič Špeličeva. "Imamo upravo za varno hrano, ki ima oddelek, ki šteje več kot 10 ljudi, namenjen temu, da spremlja zakonodajo in jo predlaga. Ne grajam tega, da so poslanci pripravili zakon, izražam samo skrb, kaj potem delajo strokovnjaki in zakaj jih plačujemo? Zavetišča so zelo pomemben del civilne družbe, saj so nosilci izvajanja zakona – poleg inšpektorjev, a jih v tem zakonu ni. Lahko imamo še tako dober zakon in še toliko inšpektorjev, ampak če ne rešimo financiranja zavetišč, kar je prejšnji zakon zavozil, ta zavetišča ne bodo mogla delovati, ker so polna."

Po njenem bo težko izvajati tudi čipiranje mačk: "Ker imamo domače mačke, potepuške mačke in mačke na kmetiji. Jaz se tudi sprašujem, čemu je ukrep čipiranja mačk namenjen? Kar se pa tiče inšpektorjev, bi pa dodala, da imamo lahko veliko inšpektorjev, a če bodo tako slabo vodeni, kot so bili doslej, tega ne bo rešil noben zakon."

Hotova se je strinjala, da se veliko primerov odkrije pozno, ko je žival že čisto na koncu: "S tem zakonom ustanavljamo tudi specialno enoto pooblaščenih veterinarjev, ki bodo šli na teren izvajat nadzor. Težava je, da se ta doslej na terenu ni izvajal in za to namenjamo tudi posebna sredstva." Glede zavetišč pa je dejala, da bi veljalo razmisliti o njihovem upravljanju, saj da bi to morala biti neprofitna dejavnost. "Interes mora biti, da se te živali oskrbi in nato odda primernemu skrbniku v posvojitev." Ker pa se o tem niso mogli sporazumeti, so ta člen zaenkrat izpustili. Dodala je še, da je zakon v redni proceduri in si o njem želijo čim širšo razpravo. "Pripravljeni smo tudi kaj spremeniti. Upamo, da ne bo preveč strahu." 

Glede privezovanja psov čuvajev je dejala, da meni, da mora biti popolna prepoved privezovanja psov, saj je drugače v praksi preveč manevrskega prostora. Prilagoditveno obdobje naj bi bilo pol leta. Menila je, da se čuteče živali ne more zgolj dojemati kot varuha premoženja. 

Čadonič Špeličeva pa je dejala, da je prav, da bo zakon še mogoče dopolniti in se usklajevati: "Tudi s kmetijsko gozdarsko zbornico, ker to, da nekdo, ki nima pooblastil, vstopa na dvorišče – torej društva – medtem ko ima inšpektor fakulteto in še posebna pooblastila in veliko znanja, bo treba doreči. Prav tako pozdravljam video nadzor v klavnicah, ampak če bi se pogovarjali s strokovnjaki, ki poznajo to delo, bi vam povedali, da ni dovoljeno klati brez prisotnosti veterinarskega inšpektorja."

"Kako pa je potem mogoče, da gledamo takšne prizore?" se je vprašala Hotova. "To se tudi jaz sprašujem. To je zavržno. In sprašujem ministrico, kako lahko dovoli, da takšni ljudje še naprej vodijo upravo. Politiki se ne moremo lotiti nadzora nad živili. Naj delajo tisti, ki imajo znanje in so za to plačani," je prepričana Čadonič Špeličeva. 

Hotova meni, da video nadzor pomeni del rešitve. Glede vstopov društev pa je dejala, da so zapisali, da je lahko to vsaka polnoletna oseba z najmanj srednješolsko izobrazbo, ki je najmanj tri leta aktiven član nevladne organizacije in ima opravljeno 40-urno usposabljanje. 

Čadonič Špeličeva sicer vztraja, da se vse začne in konča pri – učinkoviti inšpekciji.