Pokojninska reforma bo najbolj usodna za delavce na področju zdravstva in socialnega varstva, kjer so težki pogoji dela in je treba zagotoviti 24-urno zdravstveno oskrbo, pravi predsednica Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Darinka Auguštiner. Poleg tega dodaja, da so pacienti zahtevnejši, primanjkuje pa jim tudi primernega kadra.
Izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lučka Böhm je poudarila, da so slovenski delavci v preteklih desetletjih opravljali delo v razmerah, ki so okvarile njihovo zdravje. Tisti, ki so po osnovni šoli takoj stopili na trg dela, so se večinoma zaposlili na fizično težkih delovnih mestih, kar je po njenih besedah povzročilo nepopravljive okvare mišično-kostnega sistema. To je tudi najpogostejši razlog za bolniško odsotnost ali invalidsko upokojevanje.
Ob tem je Böhmova navedla anketo Evropske fundacije za izboljševanje življenjskih in delovnih razmer, v kateri je na vprašanje o zmožnosti istega dela po 60. letu starosti slabih 60 odstotkov vprašanih Slovencev odgovorilo, da tega najbrž ne bi več zmogli. ZSSS je zato v svojih stališčih opozarjala, da je predpogoj za dvig dejanske upokojitvene starosti odvisen od izboljšanja varnosti in zdravja pri delu. Med drugim je Böhmova poudarila diferencirano prispevno stopnjo za zdravstveno in invalidsko zavarovanje poklicnih bolezni in poškodb pri delu.
Po novem pokojninskem zakonu se bodo ljudje upokojevali zgolj naslednjih 10 do 15 let, pravi izvršna sekretarka ZSSS. Zato določa upokojitvene pogoje delavcev, ki so bili zaposleni zadnja štiri desetletja in ki trajne okvare zdravja zaradi obremenitev že imajo. To še posebej velja za delavce v zdravstvu in socialnem varstvu, je dodala.
Podpredsednik Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Aleksander Jus je dejal, da delo zdravstvenih delavcev in delavcev v socialnem varstvu vsebuje poleg mnogih fizičnih obremenitev tudi številne psihične obremenitve in stresne okoliščine, ki vodijo v kronično izčrpanost. Vse to pa, kot pravi, privede do sindroma izgorevanja, stresa, bolniških odsotnosti in upada kakovosti dela.
Ob tem se Jus sprašuje, kako bo nekdo, ki bo star 65 let, opravljal delo, pri katerem mora obvladati vrsto spretnosti in znanj za potrebe specifičnih delovnih mest. Zato je po njegovem mnenju nerealno pričakovati, da bi lahko ti zaposleni v zdravstvenih in socialnih zavodih delali še tri leta dlje.
V Sindikatu zdravstva in socialnega skrbstva sicer podpirajo podaljševanje delovne aktivnosti, vendar naj se zaposleni zato prostovoljno odloči in zlasti, ko je za to zdravstveno zmožen.
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.