'Nekaj je navijanje, nekaj pa lahko celo ogrozi kolesarjevo kariero'

O zahtevni organizaciji in trasiranju 833 kilometrov kolesarske dirke Po Sloveniji, ki letos praznuje 30-letnico prve izvedbe, je spregovoril Bogdan Fink, organizacijski direktor dirke Po Sloveniji. "Leta 1993 si naši predhodniki verjetno niso predstavljali, v kaj bo zrasla dirka Po Sloveniji. Takrat so bili v ospredju drugi standardi, zdaj pa so standardi glede zagotavljanja varnosti kolesarjev na povsem drugem nivoju," je povedal. 

Traso začnejo sicer sestavljati že ob koncu leta. "Ni nujno, da so vedno široke ceste, si pa ozkih delov želimo čim manj. Na koncu vedno razmišljamo tudi o obvozih. Še pol ure pred dirko na cesti poteka promet. Pred tekmo se lahko zgodi tudi kakšna nesreča, zato moramo biti pripravljeni tudi na plan B, včasih tudi plan C," je povedal o težki nalogi načrtovanja trase. 

"Nekaj je športno navijanje, nekaj pa lahko celo ogrozi kolesarjevo kariero"

Spregovoril je tudi Martin Hvastija, nekdaj odličen kolesar, danes pa trener in športni direktor Kolesarske zveze Slovenije ter odličen poznavalec zakulisja največjih kolesarskih dirk po svetu. Pojasnil je, kako kolesarji doživljajo glasno navijanje in spodbujanje, kaj so želena ravnanja in kakšne so nevarnosti in posledice nepremišljenih dejanj gledalcev, ki lahko vplivajo na potek dirke.

Pojasnil je, da si kolesarji ne želijo ovir na cesti, in naštel vozila, gledalce, ki stečejo na progo ali cesto prečkajo. "Ne želijo si nenadzorovanih otrok, ki so na cestišču. Na kolesarskih dirkah so velika nevarnost tudi psi. Vsi, ki so zraven ali naključno ali z namenom gledanja in navijanja, morajo imeti občutek za samokontrolo. Policija nekomu ne more preprečiti, da ne bi naredil neumnosti," je povedal. 

"Ob trasi si želimo gledalce, ki spodbujajo kolesarje in ki vedo, kakšna je njihova vloga," je povedal Hvastija in pojasnil, da so tam zato, da imajo kolesarji na koncu boljši rezultat in da do cilja pridejo hitreje. "Če navijajo, naj navijajo korektno. Gledalci ne smejo vplivati na razplet dirke. Če se strasti razvnamejo, je izjemo težko ohraniti mirno kri," je povedal in poudaril, da je kolesarstvo šport, pri katerem lahko gledalci dejansko pridejo tako blizu tekmovalca, da se ga lahko dotaknejo.

Včasih skuša kakšen navijač kolesarju tudi pomagati, toda kaj kolesar s tem dejansko pridobi? "Če strogo gledamo pravila, kolesarju nihče izven kolesarjeve ekipe ne sme pomagati," je povedal in pojasnil, da kolesarju ne smejo pomagati nazaj na kolo ali pa ga potiskati. "Ampak seveda se v primerih, ko pride do incidentov, kakršen se je nedavno zgodil na Višarjah, malo, ne bom rekel pogleda skozi prste, ampak prilagodi tudi pogled sodnikov," je pojasnil. 

Sicer pa je vsako potiskanje kolesarja prepovedano. Minimalna kazen za takšno početje je 20 sekund pribitka v skupnem seštevku, kar je, kot pravi Hvastja, pri sekundah, ki so v igri, veliko. "Tega gledalci ne smejo početi. Vsaj ne tega početi z vodilnimi kolesarji, torej s tistimi, ki so v skupnem seštevku," je povedal. Dodal je, da se danes ob številnih kamerah vse vidi. 

"Nekaj je športno navijanje, nekaj pa lahko celo ogrozi kolesarjevo kariero," so ob tem poudarili govorci. 

"Če želimo izpeljati cestno dirko, nam mora pomagati policija"

"Cesta je naš stadion, dvorana. Če želimo izpeljati cestno dirko, nam mora policija pripraviti cesto. Če želimo, da je to varno, morajo biti stvari izpeljane temeljito. Slovenska policija je na nivoju največjih organizatorjev dirk po svetu," je povedal. Dodal je, da se nivo varovanja vsako leto dvigne in da je varovanje v Sloveniji primerljivo z varovanjem na Dirki po Franciji. 

Čeprav vseeno obstaja nemalo razlik med varovanjem po različnih državah. V Franciji cesto varuje samo policija, v Italiji sodelujejo tudi licencirani reditelji na motorjih, ki imajo podobna pooblastila, je povedal. 

Sicer se je ravno vrnil z dirke po Poljski, Slovaški in Madžarski in, kot pravi, so razlike velike. A povsod opaža podobno težavo – nerazumevanje koncepta mobilne zapore. "Pogosto jim je treba pojasniti, kaj pomeni mobilna zapora," je povedal. Po večini trase so namreč razporejene mobilne zapore, le ob cilju so običajno popolne zapore.

"Varnosti tekmovalcev takrat in danes ne moremo primerjati"

Matjaž Leskovar iz Uprave uniformirane policije Generalne policijske uprave, ki je tudi sam strasten kolesar, je predstavil, kako poteka usposabljanje policistov za varovanje, na kaj vse morajo biti pozorni, v kakšnih vlogah nastopajo pri varovanju, kaj so mobilne zapore in na katere znake policistov morajo biti vozniki in obiskovalci pozorni.

"Varnosti tekmovalcev takrat in danes ne moremo primerjati," je povedal in pojasnil, da je včasih dirko spremljalo zgolj devet policistov motoristov. "Prometa je bilo sicer manj, smo pa bili takrat zadovoljni že, če se je vozilo zgolj ustavilo, ni jih bilo treba popolnoma spraviti s ceste, zadosti je bilo, da se je vozilo ustavilo," je pojasnil. 

A kot pravi, se je varnostni standard nadgrajeval. "Ko je dirka rasla, so rasli tudi standardi, pa tudi zahteve Mednarodne kolesarske zveze. Namreč, tudi na velikih kolesarskih dirkah gre marsikaj narobe," pravi. Tveganje si želijo zmanjšati na minimum, a povsem izničiti ga ni mogoče. "Naš 'stadion' je dolg po 150 kilometrov," je opomnil. 

Na dirki Po Sloveniji bo okoli 300 policistov in več kot 2200 rediteljev

Na tokratni dirki Po Sloveniji bo v petih dnevih sodelovalo med 250 in 300 policistov. "Neposredno pri varovanju kolesarjev in zagotavljanju mobilne zapore sodeluje 28 policistov motoristov in na vsaki etapi še najmanj po tri vozila s po šest policistov," je pojasnil. Poleg tega so po križiščih in nevarnih točkah razporejeni še stacionarni policisti.

"Na vsaki etapi je v petih dnevih tudi okoli 2200 stacionarnih rediteljev. To so prostovoljci in gasilci in vsi delajo za to, da bi bila tekma čim bolj varna," je še povedal. 

Ali se motoristi policisti za dirko posebej usposabljajo?

"Mi si na vseh dirkah želimo dobre in izkušene motoriste. To pomeni, da se na dirki ne ukvarja z motorjem in s samim sabo, ampak opravlja naloge, ki jih mora," je povedal. Vsako leto v sodelovanju s Kolesarsko zvezo Slovenije pripravijo tudi usposabljanje, na katerem sodelujejo vsi, ki sodelujejo pri varovanju. 

"Na dirkah prihaja do kupa konfliktnih situacij, ki ob neupoštevanju pravil hitro privedejo do nesreče," je pojasnil in poudaril, da je prav zato usposabljanje zelo pomembno. Kolesarske tekme se precej drugačne od vseh drugih športnih prireditev, tudi od tekaških, pravi.