'Načrtno uničenje javnega zdravstva'

Razmejitve javno-zasebnega, koncesije, podjemne pogodbe in organiziranost zdravniške zbornice ostajajo osrednja vprašanja in točke nestrinjanja predloga zakona o zdravstveni dejavnosti. Kot je koncu današnje predstavitve mnenj v DZ dejal minister za zdravje Borut Miklavčič, je današnja razprava povzetek enoletne razprave. "Ne more se toliko različnih mnenj povzeti v en zakon, ki bo za vse dober," je pristavil minister v odstopu. Na mnoge očitke v današnji predstavitvi mnenj, da pri pripravi zakona ni upošteval mnenja civilne javnosti, pa odgovarja, da je vedno prisluhnil vsaki civilni iniciativi in vsakem predlogu, če je bil v skladu s našim pravnim redom.

'Zdravstvene domove in bolnišnice potiskajo v zasebne roke'

Razprave se je udeležilo tudi več predstavnikov Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva. Po njihovem mnenju predlog zakona legalizira vse, kar bi bilo treba popraviti in spremeniti v zdravstvu ter s tem omogoča nadaljevanje sedanje zdravstvene politike. Med drugim so kritični do podeljevanja koncesij. Kot menijo, zakon agresivno uveljavlja to usmeritev še naprej. Brez soglasja prebivalstva se skuša zdravstvene domove in bolnišnice spraviti v zasebne roke, so prepričani.

'Javna sredstva v zasebne žepe?'

Po mnenju predstavnice gibanja Andreje Napotnik je zmotno prepričanje, da bo podeljevanje koncesij zmanjšalo čakalne dobe. Z večjim številom koncesionarjev se bo več javnih sredstev zlivalo v zasebne žepe, dostopnost pa se bo zmanjševala, je prepričana, pri čemer je izpostavila zobozdravnike koncesionarje in dostopnost do zobozdravstvenih storitev. Kot meni, zakon zasleduje zasebne interese, ne pa javnih, zato predlog zakona označuje za "načrtno uničenje javnega zdravstva".

'Zakon privilegira javne zdravstvene zavode'

Tudi predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Primož Rus je bil kritičen do podeljevanja koncesij, vendar z drugačnega stališča kot omenjeno gibanje. Pozablja se, da so zasebniki s koncesijo del javnega zdravstva, je opozoril, pri čemer dodaja, da je med zasebniki le peščica takih, ki opravljajo le zasebno zdravstveno storitev. Glede na to, da so koncesionarji del javnega zdravstva, so po njegovih besedah pričakovali, da bodo v predlogu zakona obravnavani enakopravno. Ob tem ocenjuje, da zakon privilegira javne zdravstvene zavode. K mnenju, da zakon neenakopravno obravnava zdravnike zasebnike in tiste, ki delajo v javnem zdravstvenem sistemu, se je pridružil tudi pravni strokovnjak Rajko Pirnat.

'Ko so bili pritiski le premočni, sem popustil'

Tako sta Pirnat in Rus delila kritike tudi s tistimi razpravljavci, ki menijo, da ureditev neobveznega članstva v zbornici ni ustrezna. Miklavčič je na to ob koncu predstavitve mnenj odgovoril, da je predlagani zakon kompromis in da je kot minister moral popustiti v več segmentih. Poudaril je, da je do zadnjega branil obvezno članstvo v zdravniški zbornici. "Ko so bili pritiski le premočni, sem popustil," je še dejal Miklavčič. Predlog zakona namreč določa, da je članstvo v zdravniški zbornici prostovoljno, kar je med nekaterimi razpravljavci povzročilo tako nasprotovanja kot odobravanja.

'Imamo neučinkovit zdravstveni sistem'

Generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Simon Vrhunec pa je predlogu zakona naklonjen. Po njegovem mnenju imamo pri nas mogoče neučinkovit zdravstveni sistem, predlog zakona pa ta sistem bistveno izboljšuje. Zato meni, da bi moral iti predlog zakona v parlamentarno razpravo v približno takšni obliki, v kakršni je sedaj.

'Revolucionarne spremembe niso možne'

Na mnoge očitke, da zakon ni reformen in da so potrebne bolj radikalne spremembe, Miklavčič odgovarja, da je "treba računati z realnostjo in dejstvom, da v zdravstvenem sistemu revolucionarne spremembe niso možne ali da lahko celo vodijo v zlom sistema". V tej fazi je zato pripravljen predlog, za katerega ministrstvo za zdravje ocenjuje, da je izvedljiv, je dejal minister v odstopu.

Zbornica bo še naprej nadzirala zdravnike

Glede določitve, da nadzor nad delom zdravnikov ostaja v rokah zbornice, Živčec Kalanova postavlja retorično vprašanje: "Kdo lahko ocenjuje kakovostno delo zdravnikov, če ne zdravniki sami?" Ob tem poudarja, da ima tudi danes ministrstvo možnost, naročiti zbornici svoje eksterne in ekspertne nadzore, ki jih izvede zbornica. Je pa razočarana, ker ne poteka dobro komunikacija v kombinaciji strokovnih in upravnih nadzorov, ki bi po njenem mnenju prinesli novo dimenzijo v nadzorovanju. "Upravni nadzori so šepavi, to ugotavljamo vsi," je dejala.

Kaj pa javni interes?

Sanela Sinanovič, ki se je predstavila kot študentka fakultete za državne in evropske študije in kot borka za človekove pravice, izpostavlja, da je pri sprejemanju zakona potrebna vključitev širše javnosti v pripravo zakona. Po njenem prepričanju predlog zakona ne upošteva javnega interesa, prinaša tržne mehanizme v zdravstveni sistem in bo omogočil popolno privatizacijo zdravstvenih domov, bolnišnic in opreme v njih.

Borka za človekove pravice tudi predlaga, naj se zviša število vpisnih mest na medicinske fakultete, če v Sloveniji primanjkuje zdravnikov. Obenem pa je prepričana, da bo predvideno samoplačništvo legaliziralo delitev državljanov na dve kategoriji, kar bo po njenem mnenju podaljšalo čakalne vrste, pomeni pa tudi kršenje ustave. Zato predlaga, da se zakon umakne, ker ni primeren za nadaljnjo razpravo.