Očitajo ji veliko neuresničenih obljub z začetka mandata leta 2000, ko je bil njen predsednik še Janez Drnovšek. Preverili smo ključna gospodarska dejstva, ki jih opozicija očita vladi.
Ekonomska politika
Napoved vlade glede ciljev ekonomske politike je bila 4 do 5-odstotna gospodarska rast. Opozicija opozarja, da je bila lani 2,3-odstotna, leta 2002 in 2001 2,9-odstotna, leta 2000 pa 4,1-odstotna. Uradni podatki so podobni. Kot je dejal ekonomist dr. Mićo Mrkaić, je "problem v tem, da je že obljuba sama o tako visoki gospodarski rasti problematična, ker država sama oziroma vlada nima mehanizmov, da lahko tako obljubo 100-odstotno realizira. Tukaj bi si lahko pustili vsaj neko varnostno cono. Da so pa šli tako trdno na to obljubo petih odstotkov pa kaže na to, da ker dobro vedo, da se tako natančno ne da napovedovati, in da se ne da te obljube potem realizirati, je šlo za neko predvolilno zgodbo."
Stopnja brezposelnosti
Napoved vlade je bila, da naj bi se znižala za petino. Brezposelnost leta 2000 je bila 7-odstotna, 2001 in 2002 6,4-odstotna, leta 2003, po podatkih, ki jih je objavila opozicija, 6,8-odstotna, uradna pa 6,7-odstotna. "Obljubljali so zmanjšanje brezposelnosti za 20 odstotkov, če merimo po mednarodno primerljivih standardih, je brezposelnost padla za okoli tri odstotne točke," pravi Mrkaić.
Inflacija
Cilj vlade je bilo znižanje povprečne letne inflacije na 4,5 odstotkov, rezultati pa kažejo, da je bila lani 5,6-odstotna, leto prej 7,5-odstotna."Tukaj so obljube, tukaj so dejstva in mislim, da razkorak obstaja in je precej velik," dodaja Mrkaić.
V interpelaciji so predlagatelji obdelali vsa ministrstva. Vlada pa se bo s svojimi podatki na obtožbe odzvala v naslednjih dneh.
O interpelaciji, ki jo je proti vladi vložila koalicija Slovenija, smo se pogovarjali tudi s predsednikov Nove Slovenije Andrejem Bajukom:
Seja bo ali ne? Boste uspeli zbrati dovolj (23) podpisov poslancev za sklic izredne seje?
Dejansko je vprašanje, če so ti podpisi sploh potrebni. To je spet neka interpretacija poslovnika, takšna, kakršno so vladni krogi že napovedali. Bistveno vprašanje pa je, zakaj ne bi imeli te seje in koga se vlada boji? Če bi imeli mirno vest - če ti podatki, o katerih govorimo, ko primerjamo obljubo z realnostjo in kaj se je dejansko dogajalo in ne samo v teh štirih letih, temveč v celotnem 12-letnem obdobju vladavine liberalne demokracije, potem se človek vpraša - česa se bojijo. Če je vse tako, kot danes govorijo, potem bi morali biti mi v zelo velikih škripcih. Res pa je, da so podatki jasni, obljube so bile zastavljene, ljudje so zaupali in zdaj je čas za polaganje računov.
Ali računate na podporo Slovenske ljudske stranke, kjer pravijo, da o tem še razmišljajo?
To je njihova odločitev. Vendar mislim, da je po poslovniških zapletih pravo vprašanje, česa se vlada dejansko boji? Zakaj pa ne bi imeli izredne seje, ne glede na poslovnik? Zakaj pa ne bi enkrat v Sloveniji odprto razpravljali o naši stvarnosti, o podatkih in kaj kdo namerava narediti.
Marsikdo ocenjuje, da je interpelacija zgolj predvolilna poteza vaše stranke in SDS.
Seveda smo v predvolilnem obdobju in vsaka stvar, ki jo danes politiki počenjamo, se lahko hitro označi kot predvolilna poteza. Ali ni predvolilna poteza, da funkcionarji vlade hodijo od enega kraja do drugega in še ne narejene zadeve urejajo ter se slovesno fotografirajo? To je tudi predvolilna poteza. Ampak jaz mislim, da so ljudje dovolj pametni, da razumejo in vedo, kaj je bilo obljubljeno in da vsakdanje življenje ne sovpada s tem, kar so govorili.
Interpelacija leti na Ropovo vlado, vendar je bil predsednik vlade v tem času Janez Drnovšek. V kolikšni meri te kritike letijo tudi nanj?
Celotna stvar se ne zgodi v enem ali dveh letih. To kar danes je, je to kar smo ustvarili pod vladavino liberalne demokracije v vseh teh 12 letih. Predvsem pa se to pozna v zadnjih dveh letih. Mislim, da je poudarek v celoti. Tukaj je neka določena politična opcija, ki je v vsem tem obdobju bila zmožna ustvarjati velike koalicije in stvari nekoliko zamegliti, a vendar bistvena odgovornost je odgovornost liberalne demokracije in mislim, da je čas za polaganja računov.
Na 44 straneh ste obrazložili zakaj interpelacija. Gospodarska rast je nižja od napovedane, brezposelnost se ni znižala za obljubljeno petino, tudi inflacija je višja od napovedanega cilja. Napovedi so bile očitno preoptimistične, ali je to preveč milo rečeno?
V nekem smislu je to milo rečeno, ker če dejansko pogledamo njihovo strategijo za gospodarski razvoj republike Slovenije, je to dobra knjiga, pametna, strokovno še kar dobra podlaga. A kaj, ko so izvajali neko popolnoma drugačno strategijo. Strategijo, ki ni nikjer zapisana. Stvari, ki so tam bile obljubljene, so danes ponovno obljubljene v tej novi strategiji, ki jo vlada pripravlja in bi rada 'debatirala', kako bo Slovenija izgledala leta 2013. Zakaj pa ne, jaz sem za to, vendar moramo razumeti, kaj se je zgodilo z vsemi tistimi obljubami in z vso to strategijo, ki je bila zastavljena, in se ni izvedla. Kje pa so tukaj ti problemi in to so vprašanja, ki jih mora tudi politika rešiti, končno pa ljudje, ki se bodo jeseni odločali.
Kaj predlagate vi? Imate konkretne programe, rešitve?
Celotna interpelacija ima skoraj 50 strani, koalicijska pogodba pa jih ima nekaj čez 70 strani, tako da na kratko ne moremo preveriti, kaj se vse da spremeniti. Mi bi predlagali popolnoma drugačno smer, kar se tiče gospodarstva. Predlagamo, da bi v Sloveniji začeli končno enkrat gradit na podlagi zaupanja v zasebno iniciativo. Mislim, da je ustvarjalnost, delavnost in marljivost slovenskega človeka, ki se je v zgodovini že izkazala, da bo zdaj prišla do veljave in je v to treba zaupat. Ne pa še vedno v stare vzorce nekega še vedno toplega ali ponovno 'skuhanega' socializma.
