Kučan kritičen, Golob: Vsak ima pravico do mnenja

Golob pred začetkom neformalnega srečanja v Bruslju, na katerem bodo voditelji članic EU govorili o prihodnosti evropske obrambe, ni želel govoriti o dogajanju v Srbiji. Kot je namreč dejal, ne želi komentirati notranjepolitičnih razmer v drugih državah.

Glede izgona slovenske državljanke, ki je konec januarja v Beogradu sodelovala na dogodku za nevladne organizacije, pa je dodal, da stika o tem s srbskimi oblastmi ni bilo.

Na Jankovićevo pismo podpore se je že prejšnji teden odzvalo zunanje ministrstvo, ki je sporočilo, da pismo ne predstavlja uradnih stališč Slovenije. Kritiko na račun Jankovića pa so v ločenih peticijah izrazili skupina sto uglednih javnih oseb iz Ljubljane ter nekdanji evroposlanec Klemen Grošelj.

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je v zapisu na družbenem omrežju Facebook v nedeljo izrekla spoštovanje in podporo prizadevanjem protestnikov v Srbiji. "Ne zahtevajo volitev, odstopov, ogradili so se od opozicije in nevladnih organizacij. Predsedniku sporočajo, naj se vrne v ustavne okvire. Njihove štiri zahteve morajo izpolniti ustrezne institucije. Hočejo pravno državo brez korupcije," je dodala.

Kučan kritičen 

Do Jankovićevega pisma je bil medtem danes v izjavi, ki jo je posredoval STA, kritičen nekdanji predsednik republike Milan Kučan. Prepričan je, da podpora župana srbskemu predsedniku med meščani Ljubljane nima podpore. "Tudi moje nima. Ta njegova poteza je politična napaka," je povedal in dodal, da si študentski protesti, ki so sprožili temeljne procese demokratizacije Srbije, zaslužijo podporo.

Spomnil je, da protestniki med drugim zahtevajo "normalno demokratično Srbijo brez korupcije in klientelizma" ter vladavino prava, v kateri "ne more v imenu vseh institucij govoriti in ukrepati en sam človek, predsednik republike, mimo svojih pooblastil kot absolutni avtokrat". Izpolnitev zahtev bi po njegovem mnenju olajšala izpolnjevanje pogojev za hitrejšo pot Srbije v evropsko integracijo.

Tudi nekdanji predsednik Borut Pahor je ocenil, da gre v Srbiji za veliko več kot navadne proteste, po katerih v državi ne bo več isto. "Pokazala se je omejena moč Vučića. Ne nazadnje je moral žrtvovati premierja. Kljub temu se protesti niso polegli," je povedal za časnik Primorske novice.

Meni, da Vučićeva oblast ne skopari z ukrepi na meji, s katerimi izraža nenaklonjenost do drugih narodov v regiji. "Spomnimo se Vučićevih izjav o Sloveniji. Taka ravnanja nas ne bi smela presenečati, ne bi pa smeli ostati tiho. Morali bi opozoriti, da opazujemo njihovo ravnanje, in po potrebi protestirati. Gre vendar za naše državljane," je dodal. Po njegovem v Srbiji ni politične alternative, če bi s protesti zrušili Vučića.

Tudi stranka SD je danes izrekla podporo protestnikom. "Srbski študentje so stopili na ulice v imenu pravičnosti, demokracije in boljšega jutri. Njihova prizadevanja za svobodo govora, enake možnosti in transparentno družbo si zaslužijo našo polno podporo," je sporočila stranka in dodala, da podpira prizadevanja protestnikov za demokratizacijo njihove države.

"Sporočamo jim, da niso sami v svojem boju, delimo njihove zahteve, širimo zavedanje in jim stojimo ob strani, v prizadevanju za pozitivne spremembe v Srbiji," je SD še zapisal v sporočilu za javnost.

Množični protesti v Srbiji so se začeli po novembrskem zrušenju nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu, pri čemer je umrlo 15 ljudi. Protestniki za nesrečo krivijo korupcijo in netransparentnost pri obsežni večletni obnovi postaje. Med drugim zahtevajo odgovornost vlade, spoštovanje ustave, zakonov in izkoreninjenje korupcije.

V treh mesecih se je na ulicah več kot 130 mest po državi žrtvam nesreče poklonilo več sto tisoč ljudi. Najbolj množična protesta pa sta bila v Beogradu 22. decembra in 27. januarja, ko se je po nekaterih ocenah v dveh dneh zbralo več kot 200.000 ljudi.