Kaj napovedi prvega moža Nata pomenijo za Slovenijo?

Na slovenskem ministrstvu za obrambo za zdaj idej Marka Rutteja še ne komentirajo. Koliko pa za obrambo trošimo danes? Lani smo v obrambo vložili slabih 905 milijonov evrov, kar je bilo nominalno največ v zgodovini države. Znesek je pomenil 1,35 odstotka bruto domačega proizvoda. Dva dostotka BDP, ki jih za financiranje zahteva Nato, smo presegli zgolj enkrat, tik ob osamosvojitvi leta 92. Najmanj pa smo v vojsko vlagali leta 2015, le 0,93 odstotka BDP.

Slovenija bi aktualne zaveze do Nata, torej dvoodstotno financiranje, po načrtu postopoma dosegla do leta 2030. Letos bi za vojsko namenili 1,53 prihodnje leto pa 1,6 odstotka BDP.  Kar pomeni, da bo obrambni proračun v teh letih prvič presegel milijardo evrov.  Če bi plačevali dva odstotka, bi v vojaške namene trenutno plačevali slabo milijardo in 300 milijonov evrov.

Kaj pa bi za nas pomenil dvig obrambnih izdatkov čez tri odstotke, kot si želi Rutte? Vprašanje je, koliko čez tri, ker tu res šteje vsaka desetinka odstotka. Rutte je ocenil, da bi morali vplačevati celo do 3,7 odstotka BDP, kar bi za Slovenijo glede na zadnji podatek o BDP pomenilo približno 2,4 milijarde evrov.  

Od 32 držav zavezništva je v lanskem letu cilj dveh odstotkov dosegalo 23 držav. Kar je velik skok od leta 2023, ko jih  je cilj dosegalo deset, leta 2014 pa celo le tri države.  

Glede na bruto domači proizvod v vojsko daleč največ vlagajo Poljaki, 4,12 odstotka BDP. Sledijo jim Estonci, ZDA, Latvija in Grčija. Slovenija je na repu lestvice za Kanado, Belgijo in Luksemburgom na predzadnjem mestu le pred Španijo.  

In zakaj Trump grozi, da bo zapustil zavezništvo? Če so vse države znotraj Nata skupaj za obrambo lani namenile 1185 milijard, so skoraj dve tretjini prispevali Američani, ki so v vojsko vložili kar 755 milijard dolarjev.