Kaj naj vsebuje 'izredni' paket za primer vojne?

Kaj ste vzeli s seboj, ko so se pred 20 leti v času desetdnevne vojne v Sloveniji oglasile sirene? Katere so tiste najnujnejše potrebščine, ki ste jih morali imeti v zaklonišču? Hrana, voda, radio, svetilke, prva pomoč, zdravila, igrače za otroke, stoli za starejše, odeje, spalne vreče, blazine, sveče, vžigalice …

"Vedno, ko se je oglasila sirena, so prišli sosedi k nam in smo šli v našo klet. Sicer se je to zgodilo samo nekajkrat in nas naša klet verjetno ne bi pretirano zaščitila, a smo se vseeno skrili in počakali, da je šla 'nevarnost' mimo. Nas je bilo nekaj otrok, tako da nam je bilo to v bistvu zanimivo. S sabo nismo vzeli skoraj nič, ker smo bili tako ali tako v kleti, kjer smo imeli hrano in pijačo. Edino kakšen stol za sosede," je povedala bralka.

"Imeli smo pripravljene nahrbtnike, v katerih so bila topla oblačila, dokumenti, prenosni radio, svetilke, spalne vreče in še druge nujne stvari," je svojo izkušnjo z nami delila neka druga bralka. "V takšnih časih je najtežje za matere, ki imajo majhne otroke, ker jih skrbi, kaj bo, če bo treba bežati," je še dodala.

Vsak se spomni svoje zgodbe in vsak je imel nekoliko drugačen 'paket'. Kljub temu da v času vojne nujno potrebujemo določene stvari, pa enoten paket ne obstaja. Kot je povedal predstavnik za odnose z javnostmi na Upravi za zaščito in reševanje RS Marko Lovše, ima vojna za ogroženo prebivalstvo lahko različne posledice in zato tudi priporočeni zaščitni ukrepi ne morejo biti enotni. "Tako se na primer razlikujejo, ko gre za zračni napad, uporabo bojnih strupov ali katero drugo obliko vojaškega napada. Po drugi strani pa so v vojni posamezni zaščitni ukrepi lahko tudi povsem enaki kot v primeru naravnih in drugih nesreč, na primer ob požaru, potresu …" je še dejal in dodal, da si lahko različna priporočila ogledamo na spletni strani uprave, kar smo tudi storili. Zbrali smo nekaj nasvetov.

Če nas napadejo iz zraka …

… nemudoma zaprite plin, vodo in izklopite elektriko (najbolje na glavnih zasunih). S seboj nato vzemite osebne dokumente, denar, zdravila, pribor za osebno higieno, topla oblačila, odeje, radijski sprejemnik na baterije, žepno svetilko, osebna zaščitna sredstva, hrano in vodo ter odidite v zaklonišče, klet, ki po možnosti nima oken in ste jo predhodno uredili v zaklonilnik ali drug varnejši prostor. V zaklonišču upoštevajte navodila vodje zaklonišča in njegovih namestnikov.

Če pa ste na prostem v času zračnega napada in v bližini ni javnega zaklonišča, poiščite drugo kritje, kot so na primer podhodi za pešce, podvozi, kotanje, jarki ... Pred udarnim valom in drobci bomb se dodatno zavarujte – zaščitite glavo. Če ste v avtomobilu, ga parkirajte na robu cestišča, stran od hidrantov in intervencijskih poti, bencinske črpalke ali drugih nevarnih objektov, ter se umaknite na varno, kjer ni potencialnih virov eksplozij.

Kaj je dobro imeti pri sebi med vojno s kemičnim orožjem?

Slišali ste pritajeno eksplozijo topovske granate, videli ste dim ali meglo na območju eksplozije, v prsih vas stiska, vonjave okoli vas so dvomljive, videli ste sledove meglic za nizko letečimi letali ... Če ste videli ali zaznali eno od omenjenih stvari, gre najverjetneje za napad s kemičnim orožjem.

Na take primere se lahko pripravite tako, da imate pri sebi zaščitno masko, respirator, robec, ruto, rokav, plašč, odejo ali drugo priročno stvar, s katero si lahko prekrijete obraz, predvsem nos in usta. Zaščititi pa se morate tudi pred kapljicami bojnih strupov. Prekrijete se lahko z zaščitnim ogrinjalom, na roke nataknete rokavice, pokrijete z odejo, vrečko iz polivinila, šotorskim platnom. Kljub temu da ste prekriti in da imate zaščiten obraz, se vseeno umaknite v zaprt prostor, najbolje zaklonišče, lahko tudi avtomobil, avtobus, pod nadstrešnico, svetujejo na Upravi za zaščito in reševanje. Pri sebi je dobro imeti tudi vato, tampon ali robec, s katerim lahko popivnate kapljice bojnih strupov, če so te na odkritih delih telesa. Kontaminirano sluznico (oči, nos, usta in grlo) spirajte z dvoodstotno raztopino sode bikarbone, piše na spletni strani uprave.

Maske tudi za otroke in dojenčke  

Pred 20 leti v času desetdnevne vojne so imeli nekateri težave, ker niso mogli dobiti plinskih mask za otroke. Danes teh težav ni več. Na ministrstvu za obrambo (Mors) so za 24ur.com povedali, da lahko civilno prebivalstvo zaščitne maske in ogrinjala kupi predvsem v specializiranih podjetjih, ki se ukvarjajo s prodajo zaščitne opreme. Koliko ta oprema stane, pa je odvisno od podjetja. Okvirna cena za masko za odraslo osebo je okoli 300 evrov, za otroke pa okoli 240 evrov. Obstajajo tudi maske za dojenčke. Zaščitna vreča za dojenčke stane okoli 350 evrov, zaščitno ogrinjalo za odrasle pa 40 evrov. Poleg mask in ogrinjal se lahko v specializiranih podjetjih dobi še zaščitne kombinezone in dihalne aparate. Kot še pravijo na Morsu, se te vrste oprema v zadnjih 20 letih, od desetdnevne vojne, ni bistveno spremenila. Spremenili so se le oblika in materiali, iz katerih je oprema narejena.

V zaklonišču je nujna voda!

V izrednih razmerah, ki jih prinese vojna, moramo imeti na razpolago na osebo na dan vsaj 7,5 litra vode za pitje, kuhanje in osnovno osebno higieno. Če upoštevamo še umivanje živil in pomivanje posode, je potrebnih osem litrov vode. Za pripravo otroške hrane in čajev je treba zagotoviti dodatno še enega do dva litra vode. Žejo lahko blažimo tudi z mineralno vodo, sokovi in osvežilnimi pijačami, kompoti v pločevinkah in trajnim (steriliziranim) mlekom. Velik delež vode se nahaja tudi v nekaterem sadju in zelenjavi.

Najbolje je, da imamo doma stalno zalogo pitne vode. Tako lahko prebrodimo začetne težave. Vode naj bo vsaj za tri dni. Bolje je imeti zalogo v manjših pakiranjih, ki jih občasno pregledamo. Zalogo naj sestavlja embalirana pitna voda, ki jo menjamo skladno z rokom uporabnosti. Za shranjevanje pitne vode so najcenejše in tudi najbolj priročne plastične posode za destilirano vodo, plastenke, ki so ostale od mineralnih vod ali drugih napitkov. Neprimerna je embalaža, v kateri so bili detergenti, sredstva za uničevanje plevela, živalskih in rastlinskih zajedavcev ipd. Vodo shranjujemo v hladnem prostoru, zaščiteno pred soncem in drugimi viri toplote. Pred uporabo se prepričamo, da embalaža ni poškodovana.

Če nam zmanjka vode iz zaloge, jo moramo pridobiti drugje. Ker je lahko v izrednih razmerah voda iz vodovoda, rek, potokov, vodnjakov ali drugih virov onesnažena, jo moramo obvezno prekuhati. Ko voda zavre, je najbolje, da jo pustimo vreti dalj časa. Priporočljiv čas, ki zagotavlja tako široko varnost, da lahko vodo uživajo tudi osebe z močno oslabljenim imunskim sistemom, je tri minute. Ko je voda prekuhana, jo pustimo v isti posodi, da preprečimo možnosti naknadnega onesnaženja, in porabimo v 24, izjemoma 48 urah. Če je voda motna, moramo, preden jo prekuhamo, odstraniti večino delcev. To naredimo z usedanjem in filtriranjem skozi več plasti iste, najbolje prelikane tkanine ali skozi čist papirnat filter.

Prav tako moramo poskrbeti za varno hrano, saj je človek v izrednih razmerah izpostavljen psihičnim in fizičnim travmam, podhranjenosti in drugim nevarnostim. To posebno velja za otroke, nosečnice in starejše ljudi, ki so dovzetnejši za okužbe in zastrupitve z živili.

V izrednih razmerah se lahko živila onesnažijo, med vojno tako predstavljajo nevarnost mikroorganizmi iz trupel mrtvih živali in ljudi. Neurejeni higienski pogoji, pomanjkanje pitne vode, sanitarij in neprimerni pogoji za pripravo hrane so lahko vzrok za izbruhe bolezni. Le preudarno sestavljena zaloga živil nas lahko obvaruje pred neugodnimi presenečenji. Dobro je, da imamo pripravljeno stalno zalogo hrane.

Hrana ni le za preživetje, s pravilno prehrano lahko namreč telo obvarujemo, saj se obnavlja in tako ohranja svojo delovno sposobnost. Tako lahko tudi kljubujemo boleznim in naporom. Izbor mora biti pester in živila morajo biti sveža. V preglednici, objavljeni na spletnih straneh Uprave za zaščito in reševanje, so našteta živila in pijače, ki jih potrebuje odrasel človek za optimalno prehranjevanje za dva tedna, te količine pa zadoščajo za preživetje z racioniranjem prehrane za 30 dni.

Poleg vode in hrane moramo imeti na zalogi tudi obveze, obliže, gaze, zdravila za blažitev bolečin in prebave, sredstva proti povišani telesni temperaturi. V domači lekarni morajo biti vsa tista zdravila, ki jih morate redno jemati. Ne smemo pa pozabiti na osebno higieno. Zagotoviti si moramo potrebno zalogo mila, zobne paste in ščetk, šamponov za lase, pralnih praškov, toaletnega papirja in razkužil. Najverjetneje pa boste potrebovali tudi druge potrebščine, kot so vžigalice, sveče, žepno svetilko, radijski sprejemnik na baterije, rezervne baterijske vložke, odpirač za pločevinke, plinski kuhalnik, škatlo iz negorljivega materiala za dokumente in dragocenosti.

Previdno razsvetlite temo!

Izpad elektrike v času vojne ni nič nenavadnega. Ljudje se takrat zatečemo k uporabi sveč. A goreča sveča je lahko ob nepravilni uporabi zelo nevarna. Nevarnost požara močno zmanjšamo, če poznamo nekaj osnovnih navodil za varno uporabo sveč.

Sveča naj nikoli ne gori brez nadzora in vedno mora biti izven dosega otrok ali domačih živali. Najbolje je, da svečo postavimo na podstavek, svečnik ali primerno posodo, na kateri stoji ravno in stabilno. Ko gori, sveče ne premikamo, ne nosimo po prostoru, ne postavljamo na prepih ali v bližino gorljivih snovi in naprav, ki oddajajo toploto. Goreče sveče se ne smejo stikati med sabo. Dogorelih vžigalic nikoli ne mečemo v staljen vosek. Najbolje je, da plamen, ko sveče ne potrebujemo več, ugasnemo z zvončkom za gašenje, svetujejo na Upravi za zaščito in reševanje.