Morebitne vladne partnerice – DeSUS, SD, NSi in ZaAB – so v torek pozno zvečer prejele drugi osnutek koalicijskega sporazuma.
In kaj menijo o osnutku sporazuma, ki jim ga je ponudil predsednik SMC Miro Cerar?
NSi ne gre v koalicijo
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je sporočil, da bodo v SD verjetno podprli Cerarja na glasovanju za mandatarja, kar ne bo dokončno zaznamovalo vstop SD v vlado. Temu, da bi v vladi sodelovala NSi pa ne nasprotujejo. Han pravi, da mora Slovenija čim prej dobiti novo vlado s polnimi pooblastili, saj se stvari kopičijo. Tudi zato bodo naredili vse, da čim prej dobimo mandatarja.
Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je popoldne Pahorju še zatrjeval, da si zmagovalec volitev po njihovem mnenju zasluži prvi poskus za sestavo vlade, a zvečer so se v stranki odločili, da Cerarja ne bodo podprli.
Poslanca narodnih skupnosti sta glede podpore predsedniku SMC, če bo ta predlagan za mandatarja, še zadržana. Pričakujeta namreč njegov odgovor na vprašanje, ali se bo vlada spopadla z urejanjem uveljavljanja pravic obeh manjšin v upravnih postopkih in sodstvu, je povedal poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli. O tem vprašanju sta govorila tudi s Cerarjem, ki jima je obljubil odziv, a ga do zdaj še nista dobila. Kot je povedal predstavnik madžarske narodne skupnosti Laszlo Göncz, jima je Cerar na pogovoru dejal, da potrebujejo nekaj časa, da njune predloge preučijo.
Združeno levico skrbi, da bo Cerar nadaljeval politiko Janeza Janše in Bratuškove, je dejal vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec. Poudaril je, da ZL ne bo podpirala neoliberalnih vlad. Ali bo Cerar, če bo DZ odločal o njegovem mandatarstvu, dobil njihove glasove, se bodo v ZL odločili po sestanku s Cerarjem.
Cel čas pogajanj je NSi bil na robu – ali bi šli ali ne v koalicijo s Cerarjem. Danes zvečer pa je odločitev padla: ne. Ugotovili so namreč, da ni resnih pogojev za nadaljevanje pogajanj, je pojasnila strankina predsednica Ljudmila Novak. Odločitev o tem, da gre stranka v opozicijo, je izvršilni odbor sprejel soglasno. Dejala je, da je izvršilni odbor danes temeljito razpravljal o možnostih vstopa NSi v koalicijo, osnutek koalicijskega sporazuma pa razume kot zavrnitev ključnih programskih točk, ki so po mnenju NSi nujne za izhod Slovenije iz večletne krize.
Ob tem so po besedah Novakove ugotavljali tudi, da se je SMC v razumevanju vloge države nagnila na stran DeSUS in SD.
Njihov predstavnik Jernej Vrtovec je na Twitterju objavil, da "NSi kot glas gospodarstva v slovenski politiki v koalicijo ne gre, saj niso upoštevane nujne reforme, ki jih gospodarstvo potrebuje".
Stranka NSi je na Twitterju objavila, da zaključuje pogajanja s SMC, saj koalicijsko pogodbo razume kot zavrnitev reformne politike, ki jo zagovarjajo. "NSi ne gre v vlado, ker želijo SMC, SD in Desus ohranjati status quo. Napredka ne bo. Ostaja pa poziv: prisluhnite gospodarstvu in EK," so še zapisali.
Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je dejal, da so bile programske razlike velike. Cerarju je očital, da se je nagnil na stran stranke DeSUS, NSi in njihovih predlogov pa ni podprl. "Če bi šli v vladno koalicijo, bi tam bili tujek," je poudaril.
In kakšna opozicija bo NSi? Bodo upali, da Cerarjeva vlada izpelje mandat do konca ali da čimprej pade? "Želimo si, da bi bila Cerarjeva vlada uspešna. Če bo uspešna, bo to dobro za vse Slovence," je za 24UR ZVEČER dejal Tonin.
Novakova je pojasnila, da sta v zadnjem predlogu koalicijskega sporazuma od petih reformnih zahtev z NSi delno usklajeni zgolj dve - reforma trga dela in pokojninska reforma. V primeru zdravstvene reforme pa ostajajo bistvene konceptualne razlike, saj si v NSi želijo ljudem ponuditi izbiro, v osnutku koalicijskega sporazuma pa je predviden večji monopol Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Poleg tega sami zagotavljanje socialne varnosti vidijo v novih delovnih mestih, saj so ta najboljša socialna politika. Bistvo socialne politike, tako Novakova, ne more biti "tekmovanje o tem, kdo bo ponudil višje regrese ali boljše socialne pomoči".
Izvršilni odbor je omenjeno odločitev po besedah Novakove sprejel tudi, ker ugotavlja, da ni videti resne pripravljenosti za reformne ukrepe v skladu s priporočili Sveta EU. V NSi, je dejala, verjamejo, da je možno nova delovna mesta ustvariti zgolj z izboljšanjem pogojev gospodarstvu, nižjo davčno obremenitvijo, poenostavitvijo postopkov in racionalizacijo javnega sektorja, ne pa s povečanjem javnega trošenja.
"Zadnji osnutek koalicijskega sporazuma jasno kaže, da se je SMC v razumevanju vloge države nagnila na stran DeSUS in SD," je še povzela Novakova. Ob tem pa je zagotovila, da lahko bodoča vlada računa na njihovo podporo pri odpravljanju čezmernega primanjkljaja, zmanjševanju zadolženosti države in izboljševanju okolja za gospodarstvo.
V NSi sicer priznavajo, da so v SMC vložili določen napor, da se jim približajo, vendar zgolj v nekem deklarativnem, opisnem smislu. Niso si namreč upali zapisati konkretnih rešitev NSi, kar je že bistvena konceptualna razlika, je pojasnil Tonin. Eden takih primerov je socialna kapica, ki da je v nov osnutek na nek način vsebinsko vključena, ampak tudi ne zapisana s konkretnimi besedami. Ker je torej opisana, ne pa omenjena s konkretnima besedama "socialna kapica", bi to lahko pomenilo problem, ker bi si on to razlagal na en način, predsedujoči SD Židan pa drugače, je pojasnil Tonin.
Za SD novi osnutek koalicijskega sporazuma bližje njihovemu programu
Predsedujoči SD Dejan Židan ocenjuje, da je novi osnutek na marsikaterem področju boljši od prvega. Zdi se mu pomembno, da so upoštevane pripombe na področju gospodarstva in ekonomije, ki omogočajo hitrejšo gospodarsko rast. Ob tem poudarja, da osnutek sporazuma na predlog SD predvideva ustanovitev t. i. sklada za ideje.
Sicer pa je za SD pomembno še zlasti to, da osnutek sporazuma ne omenja socialne kapice, pač pa se znotraj želene davčne reforme omenja možnost, da se prihranki uporabijo tudi za razbremenitev plač.
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han kot odprto navaja med drugim področje sociale. Razbremenitvi plač preko socialnih prispevkov v SD ne nasprotujejo.
Na vprašanje, ali je omenjeni osnutek dovolj dobra osnova za vstop SD v koalicijo s SMC, Han odgovarja, da je osnutek osnova, da se lahko začnejo s SMC "resno pogovarjati tudi o bolj določenih stvareh".
ZaAB: Osnutek bi še nekoliko dopolnili glede mladih
Predsednica ZaAB Alenka Bratušek je sporočila, da je SMC upoštevala predvsem njihove pripombe na področju gospodarstva. Glede mladih bi si želeli osnutek še nekoliko dopolniti. Pri sedaj predlaganem uradu za medgeneracijsko solidarnost so jim sicer šli naproti, je dejala Bratuškova, ki pa se boji, da bi se mladi v tem uradu preveč izgubili. Zato bi si tukaj želeli še doreči nekaj stvari.
Iz osnutka pa je v celoti izpadel delček, povezan z enakimi možnostmi žensk in moških ter enakimi možnostmi istospolnih, je še dodala.
Glede fiskalnega okvira Bratuškova ocenjuje, da sicer sledi zavezam, ki smo jih dali Bruslju, a je še vedno premalo konkreten. Zato jo skrbi, da se vse, kar je zapisano, ne bo dalo izvesti. Na tem področju želijo še več pogovorov, da se ne bo novembra, ko se bo sestavljalo proračun, ugotovilo, da tisto, kar je zapisano v koalicijskem sporazumu, ne da realizirati.
Sedanja predsednica vlade, ki opravlja tekoče posle, je poudarila še, da naslednjo vlado čakajo težke odločitev, zato bi bila dobra čim širša koalicija in čim širša podpora v DZ.
ZL: Pogodba gre v desno
Združena levica (ZL) sicer več ne sodeluje v koalicijskih pogajanjih in ni prejela drugega osnutka sporazuma, a kar so prebrali v medijih, jim daje slutiti, da bo Cerar "nadaljeval politike Janeza Janše in Alenke Bratušek". Moti jih napoved davčne reforme, ki naj bi še dodatno razbremenila najbogatejše. To pa je po njihovem mnenju znak, da se pogodba premika v desno. Če bodo domneve potrjene, ZL ne bo podprla Cerarja za mandatarja, tako kot ne bo podprla neoliberalne vlade.
KOMENTARJI (1698)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.