Kakšne spremembe se obetajo po združitvi bank?

"Združitev bank načrtujemo v tretjem ali četrtem četrtletju letošnjega leta, zagotovo pa še pred koncem leta. Smo nekje na sredini procesa," nam je zaupal Imre Bertalan, predsednik nadzornega sveta NKBM in član uprave SKB banke. S potekom združevanja je zadovoljen. Sodelovanje z regulatorji Banke Slovenije in Evropske centralne banke je ocenil kot konstruktivno.

Vodstvo madžarske bančne skupine OTP, pod okriljem katere se združujeta SKB in Nova KBM, po združitvi sicer napoveduje ukinitev nekaterih poslovalnic v Sloveniji, vendar zagotavlja, da večjih sprememb za zaposlene ne bo. Predsednik upravnega odbora OTP Sandor Csanyi je na nedavnem srečanju s slovenskimi novinarji v Budimpešti dejal, da bodo zaposleni ostali na dosedanjih lokacijah. Kljub temu da bo sedež banke v Ljubljani, bodo ohranili tudi pisarne v Mariboru. "Kar imamo v Mariboru, bo ostalo v Mariboru. Kar imamo v Ljubljani, bo ostalo v Ljubljani," je zagotovil Bertalan. 

Dodali so, da bodo najbrž optimizirali bankomate in poslovalnice. Tiste, ki so fizično blizu ena drugi, bodo zaprli. A to ne pomeni odpuščanj, pač pa prerazporeditev zaposlenih, so poudarili.

Zdaj se ukvarjajo tudi z iskanjem novega predsednika uprave združene banke, ki se bo imenovala OTP banka. Sprva je bil za to funkcijo predviden John Denhof, predsednik uprave Nove KBM, a se je ta odločil, da s koncem leta odhaja s položaja izvršilne funkcije. Seznam potencialnih kandidatov že imajo, izbor pa želijo zaključiti do konca junija.

Madžarska bančna skupina ne skriva zadovoljstva z vstopom na slovenski trg, a za zdaj novih prevzemov ne načrtujejo. "V tem trenutku ne vidimo nobenih drugih kandidatov. Ampak, na splošno velja, če vidimo, da je na trgu, kjer smo prisotni, kakšna banka naprodaj, smo zainteresirani za skrbni pregled, po katerem se odločimo, ali gremo v nakup ali ne," nam je zagotovil Csanyi. "Naš cilj ni postati največja, temveč najboljša banka v Sloveniji," pa je dodal Bertalan. 

Za skupino je po Bertalanovih besedah eden največjih izzivov umetna inteligenca. V razvoj orodij na njeni osnovi so začeli vlagati že zgodaj, v prihodnje pa med njenimi največjimi prednostmi vidijo krepitev varnosti poslovanja. Kot je dejala Orsolya Kovacs, vodja oddelka za strateške raziskave pri OTP, ima banka velike razvojne zmogljivosti in bodo najbrž med prvimi regionalnimi bankami, ki bodo uvedle UI rešitve za svoje komintente. 

"Ko govorimo o banki, bo umetna inteligenca vplivala na delo in vloge v vseh segmentih in kotičkih banke. Vplivala bo na to, kako bomo skrbeli za naše stranke, vplivala bo na to, kako bomo ponujali digitalne storitve, hkrati pa bo tudi pospešila produktivnost in učinkovitost naših notranjih operacij," pa je dodal Andras Fischer, ki vodi inovacijsko središče banke, OTP LAB. Kot pravi, je težko napovedati, kako bo bančništvo videti čez pet ali 10 let, a je prepričan, da bodo banke izstopile iz svoje tradicionalne vloge in začele ponujati tudi storitve onkraj bančništva. To se na Madžarskem že dogaja, kjer ima OTP že denimo projekte na področju nepremičnin in spletne prodaje. 

Tudi pri nas ima OTP že nepremičninske investicije, saj prek svoje družbe Mendota Invest na območju ljubljanske železniške postaje gradi poslovno-stanovanjski center Emonika. Gradnja naj bi bila končana v dveh letih in pol, Csanyi pa večjih zamud ne pričakuje. 

Skupina OTP, ki je lani poslovala rekordno, je prisotna v 12 državah. Med njimi je tudi Rusija, vendar v zelo skromnem obsegu, je poudaril prvi mož skupine. "Tržni delež OTP v Rusiji je z 0,17 odstotka zanemarljiv, zelo majhen je tudi delež našega poslovanja v Rusiji v celotnem portfelju," je dejal. Sankcije Zahoda proti tej državi tako ne vplivajo na stabilnost poslovanja skupine. Odpornost na šoke po njegovih besedah dokazuje tudi četrti najboljši rezultat med 70 sodelujočimi bankami na stresnih testih na ravni EU. V banki si veliko obetajo od vstopa na uzbekistanski trg, kjer se bančne storitve šele razvijajo, država pa obenem predstavlja dobro izhodišče za morebitno širitev v regiji.