Kaj vse še lahko naredi Slovenija za varovanje meje?

Po podatkih Združenih narodov je danes na svetu 24 milijonov beguncev, 40 milijonov pa je notranje razseljenih. Čeprav se nam zdi, da vse skupaj spet prerašča v krizo, primerljivo z letom 2015, je bila lani številka prihodov migrantov v Evropo skozi Mediteran – po kopnem ali morju – najnižja v zadnjih petih letih. In sredozemski trend ni kaj bistveno večji kot prejšnje leto, kvečjemu manjši. Do 13. maja letos je v Španijo, Italijo, Grčijo, na Ciper in Malto prišlo 23.531 beguncev. Kar je letos nekoliko drugače, je, da se morske poti zapirajo in zato se poti selijo na kopno in s tem čez Slovenijo.

Od leta 2009 do 2014 je bil trend nezakonitih prehodov slovenske državne meje stabilen, številke so bile nizke – od 760 do 1300 prehodov. Leta 2015 se je z odprtjem turške meje začela kriza, ki je pri nas pomenila 360.213 ilegalnih prehodov meje. Leta 2016 smo se vrnili na raven pred krizo, potem pa je Italija zaprla svoja pristanišča, Madžarska pa svojo kopensko mejo z ograjo in vsa pot v zahodno Evropo se potem lepo skanalizira skozi Slovenijo. Tako je bil viden porast ilegalnih prehodov že v letu 2017, lani jih je bilo že dobrih 9.000, letos pa jih bo očitno še več. Gre torej za vedno večjo težavo, a je še vedno 36-krat manjša od tiste iz leta 2015, ko smo jo brez posledic prebrodli.

In kaj lahko naredi Slovenija, če bosta Salvini in Orban še bolj zategnila svojo politiko? Sama bolj malo, saj je odvisna od dogajanja v drugih državah – če se bodo meje v Severni Makedoniji in Turčiji sprostile, imamo spet scenarij iz leta 2015. Sicer pa svoje meje lahko zaščitimo, ne da jih neprodušno zapremo – to ni uspelo ne vzhodni Nemčiji nekoč, niti ne uspeva ZDA danes.

Toplozračni baloni za nadzor meje?

Obstaja vrsta drugih ukrepov, ki jih še nismo poskusili. Slovenska policija trenutno mejo nadzoruje s helikopterjem, pa tudi z brezpilotnimi letali, a ta nadzor je časovno omejen. Več svetovnih mest se na boj proti kriminalu pripravlja s toplozračnimi baloni. Okoli deset jih uporablja ameriška agencija za carino in varovanje meje. Že več kot desetletje lahko takšne balone srečamo na vojnih območjih – v Iraku ali Afganistanu.

Balon lahko namreč nadzira od nekaj 10 do nekaj 100 kilometrov meje s svojimi visoko zmogljivimi kamerami in usmerja policijo. V zraku je lahko v vsakem vremenu, po več dni skupaj, ne uide mu skoraj nič.

Na tihotapskih poteh bi lahko postavili senzorje gibanja in še vrsta drugih tehnoloških pomagal je na voljo, ki ne zahtevajo številnih policistov ali vojakov. Ne enih ne drugih nimamo dovolj, je pa ministrstvo za notranje zadeve namenilo dodatnih 15 milijonov evrov za reševanje mejne problematike, po vsej verjetnosti pa bo treba v varnost svojih meja vložiti še kaj več.