Kaj bo vlada počela s poročili o zaposlovanju javnih uslužbencev?

Ministri so danes izvršili eno prvih zahtev premierja Roberta Goloba in dostavili spiske zaposlitev po ministrstvih v zadnjih štirih letih. "Smisel tega je bil, da kadrovska služba posreduje to ministrstvu za javno upravo. Kot je predsednik vlade že dejal, mi iščemo vzorec. Ne želimo ničesar in nikogar izpostavljati. Tudi ne bomo nobenega kakor koli metali iz službe," je dejal minister za zdravstvo Danijel Bešič Loredan.

"Zagotovo, v kolikor se potrdi, da nekdo nima kompetenc, je pa zgolj pripadnik neke politične stranke in v zameno za lojalnost pridobi neko zaposlitev, je pa to korupcijsko tveganje, ampak to je treba najprej dokazati," razlaga predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Robert Šumi.

Na KPK sicer pravkar delajo svojo analizo služb za funkcionarje in kabinetne zaposlitve po izteku mandata. In sicer za zadnje štiri vlade. Podobno poročilo je pred leti pokazalo, da se je največ začasnih političnih služb spremenilo v redne uradniške položaje v času prvih dveh Janševih vlad. Oziroma stranke, ki ob tokratni reviziji kadrovanja ostro protestira.  

"Obdelava in zbiranje katerih koli podatkov z namenom izvajanja političnih čistk med zaposlenimi je očitno protiustavno," pravi poslanec SDS Branko Grims. Seznam na novo zaposlenih v predhodnem mandatu so sicer leta 2012 zahtevali tudi Janševi, z argumentom, da je to ustaljena praksa. Da ena vlada nadzira prejšnji dve, tudi za KPK ni sporno. Dejstvo pa je, da aktualna oblast nima dokončnega odgovora, kaj bo s kadrovskim seznamom počela.

"Torej namen je ugotoviti, ali je pri kadrovskih zadevah in imenovanjih, premestitvah, prišlo do neustreznih, neprimernih ali celo nezakonitih praks. Tako, da želimo samo ugotoviti vzorec kadrovanja. Nikakor pa ne želimo ne vznemirjati in kakor koli izpostavljati javnih uslužbencev," odgovarja Dragan Barbutovski iz vladnega urada za komuniciranje. "Pridobivanje teh podatkov zagotovo ne more biti sporno. Je pa potem vprašljivo, kaj s temi podatki naprej," pravi Šumi.

KPK zato predlaga sistemsko rešitev: po zgledu zahodnih držav, oziroma najrazvitejših v tem pogledu, je zagotovo dobrodošel tako imenovani "cooling off period" oziroma obdobje ohlajanja. Kar pomeni, da se nekdo, ki izvorno ni javni uslužbenec, denimo pol leta po izteku politične funkcije ne more zaposliti v javnem sektorju in s tem neposredni prehod ni možen.