'Policisti delamo strokovno in zakonito'

Nadzora nad delom policije so se pri varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer lotili po opozorilih nevladnikov in medijev, da se na meji s Hrvaško izvajajo t. i. pushbacki, torej nezakonito zavračanje migrantov in izganjanje nazaj na Hrvaško, ne da bi jim omogočili azilni postopek.

Na policiji in ministrstvu za notranje zadeve so očitke zavrnili, a so pri varuhu že lani poleti v vmesnem poročilu ugotovili nekatere pomanjkljivosti pri postopkih obravnave tujcev. Po nenapovedanih obiskih policijskih postaj 19. junija lani v Črnomlju in Metliki so namreč v pregledanih primerih pogrešali resno obravnavo osebnih okoliščin vsakega posameznika.

Ker pa tedaj očitkov o prisilnem vračanju tujcev niso mogli ne potrditi ne zanikati, so pri varuhu nadaljevali nadzor in obiske posameznih policijskih postaj. Sklepne ugotovitve so strnili v končnem poročilu, ki ga je na današnji tiskovni konferenci predstavil namestnik varuhinje Ivan Šelih, zadolžen za področje policijskih postopkov.

'Postopke bi lahko vodili na način, da bi izvedeli, ali bo prošnja za zaščito vložena'

Kot je povedal, so ob obisku omenjenih policijskih postaj pogrešali bolj resno oz. natančno obravnavo osebnih okoliščin vsakega posameznika na način, da bi ta lahko odpravil dvom oz. očitek, ali je imela oseba, ki se je nahajala v pridržanju na policijski postaji, sploh namero podati prošnjo za mednarodno zaščito oz. ali jo je celo podala, pa je bila preslišana. Varuh je zato predlagal sprejem ukrepov v smeri doslednejšega dokumentiranja vseh okoliščin policijskih psotopkov s tujci, vključno z njihovimi izjavami, da bi to tudi kasneje dopuščalo vpogled v pravilnost in zakonitost sprejetih odločitev policistov. "Pri delu policistov s tujci je pomembno, da so policisti ustrezno usposobljeni, tudi pri zaznavi oseb, ki morda potrebujejo mednarodno zaščito."

Ministrstvo za notranje zadeve je varuhu odgovorilo, da bi vse to predstavljajo dodatno administrativno breme za policiste, ki že tako izvajajo naloge v oteženih okoliščinah, zato temu ni bilo naklonjeno. "Varuh se seveda zaveda, da je zahtevnost dela policista na meji izredno visoka in da delajo v težkih pogojih, vendar menimo, da bi lahko policisti že sedaj brez nekega dodatnega administratiranja postopke obravnave tujcev vodili in beležili na način, da bi odgovorili na kasnejše vprašanje, ali je imel obravnavan tujec namen vložiti prošnjo za mednarodno zaščito."

Varuh opozarja, da mora biti vsakemu prosilcu zagotovljena možnost zaprositi za mednarodno zaščito. Če bi se tujca odstranilo iz naše države, brez da se mu to omogoči, bi bilo to nezakonito, je še opozoril Šelih. Policisti so namreč dolžni tako namero zabeležiti. Ugotavljanje upravičenosti do mednarodne zaščite pa je stvar postopka, ki ga vodi ministrstvo, in ne policije.

"Na podlagi obstoječe dokumentacije ne moremo potrditi, da ni bila zaradi ravnanja policistov nekaterim osebam, ki so v juniju 2018 nedovoljeno prestopile državno mejo, zlasti na območju policijske postaje Črnomelj, kljub temu, da so morda izrazile namen podati prošnjo za mednarodno zaščito, kot naj bi zatrjevale same, bila onemogočena njihova obravnava v posebnem postopku," je dejal.

Oporo tem zaključkom dajejo tudi statistični podatki, ki kažejo na občuten upad namer za mednarodno zaščito v in po mesecu juniju. "Menimo, da je vzroke za padec mogoče iskati tudi v samem policijskem delu," je še dejal.

Prav tako so ugotovili, da je število zaznanih namer za mednarodno zaščito predvsem na policijski postaji Črnomelj zanemarljivo, medtem ko ministrstvo navaja, da opaža večje število podanih namer. To ob navedbah, da je bila policija zaradi pogostih zlorab instituta mednarodne zaščite prisiljena prilagoditi standarde vodenja postopkov, "lahko kaže na resnost očitkov, da je lahko prišlo do nepravilnosti, vključno s kolektivnim izgonom," je povedal Šelih.

Dodal je, da tudi sledenje protokolom in sporazumom o vračanju, sklenjenim med Slovenijo in Hrvaško, ne odvezuje policistov, da upoštevajo pravice tujcev in ne sme spodbujati zavračanja tujcev brez primerne obravnave.

Varuh tako predlaga, da ministrstvo za notranje zadeve skupaj s policijo sprejme potrebne ukrepe v smeri zagotavljanja pravic tujcem, vključno z omogočanjem dostopa do mednarodne zaščite.

Odziv policije: V celoti spoštujemo človekove pravice

Na ugotovitve poročila varuhinje človekovih pravic o delu na področju migracij sta se danes odzvala tudi vodja sektorja mejne policije na Generalni policijski upravi (GPU) Melita Močnik in direktor Policijske uprave Novo mesto Janez Ogulin. Ta je v izjavi pred stavbo ministrstva za notranje zadeve zagotovil, da policisti v teh postopkih delajo strokovno in zakonito. 

"Tako kot vsi slovenski policisti sem prepričan, da tudi naši policisti izvajajo strokovno in zakonito svoje naloge. Navkljub težkim razmeram, v katerih se znajdejo, tukaj govorimo o velikem številu ilegalnih prebežnikov, ki so v določenem trenutku vstopili v državo. Mi dnevno tehtamo postopke, strokovno zakonitost, mislim, da tukaj ni večjih odstopanj," je poudaril.  

Od 8804 oseb, ki so lani nedovoljeno vstopile v Slovenijo, jih je 4265 izrazilo namero za podajo vloge za mednarodno zaščito. Od teh je dejansko vlogo v azilnem domu podalo 2875 oseb, ostali pa so pred tem samovoljno zapustili Slovenijo. Na današnji dan se v azilnem domu nahaja 317 tujcev. "Navedeni podatki dodatno potrjujejo zlorabe instituta mednarodne zaščite za ilegalne migracije," so prepričani v policiji.

"Policija se ne obrača stran, sliši namere zaprosit za mednarodno zaščito, je pa res, da niso samo nevladniki in novinarji tisti, ki svetujejo tujcem, da izrazijo namero za mednarodno zaščito, ampak so to tudi tihotapci, ki to vključujejo v svoj poslovni model tihotapljanja," je v izjavi za medije dejala vodja sektorja mejne policije na GPU Melita Močnik. 

Policija v postopkih ugotavlja, "da so osebe, ki nedovoljeno vstopijo v Slovenijo, vnaprej podrobno seznanjene o svojih pravicah, postopkih pristojnih organov v posameznih državah članicah, in s tem zlorabljajo institut mednarodne zaščite". "Zasledujejo izključno cilj prihoda v njim ciljno državo članico in možnost boljšega življenja. S tem pa vplivajo oz. do določene mere onemogočajo dostop do mednarodne zaščite tistim, ki tako zaščito dejansko potrebujejo," so vnovič izpostavili.

Policija je sporočila, da so pri izvedbah obiskov varuha ves čas konstruktivno sodelovali, sproti nudili vso zahtevano dokumentacijo in odgovarjali na dodatne zahteve na konkretne primere. "Obiski varuha so bili večinoma izvedeni v poletju 2018, vmesna poročila varuha pa ne navajajo, da so bile pri tem ugotovljene nepravilnosti delovanja policije, ki bi zahtevale takojšnje ukrepanje," so zapisali.

Poudarili so, da se je policija v preteklem letu srečala z izrazitim povečanjem nedovoljenih migracij preko t. i. balkanske poti, novih pojavnih oblik nedovoljenih migracij ter hkratnim povečanjem primerov zlorabe postopkov mednarodne zaščite.

"Policija v skladu z nacionalno in evropsko zakonodajo varuje državno mejo in z doslednim, zakonitim in strokovnim izvajanjem postopkov z osebami, ki na nedovoljen način prečkajo državno mejo, zagotavlja visoke standarde varnosti in učinkovitega varovanja meja celotne Evropske unije. Ob tem dosledno spoštuje človekove pravice, vključno s pravico do mednarodne zaščite. Zavedati pa se je treba, da mora vsak posameznik, ki zaradi osebnih okoliščin potrebuje mednarodno zaščito, to tudi jasno izraziti pri pristojnih organih, tudi pri policistih, ki osebo obravnavajo zaradi ilegalnega prehoda meje."

Nevladniki: med pregledi ni bilo dovolj prepričljive dokumentacije

Vprašanje, ali so policijski postopki na južni meji ustrezni, ostaja odprto, pa menijo v Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij (PIC). Med pregledi tamkajšnjih policijskih postaj, ki jih je opravil in danes predstavil državni preventivni mehanizem pri varuhu človekovih pravic, namreč ni bilo dovolj prepričljive dokumentacije, so spomnili.

Med pregledi policijskih postaj v Črnomlju, Metliki in Ilirski Bistrici ni bilo dovolj prepričljive dokumentacije, ki bi dela vtis, da je policija svoje postopke izboljšala in da evidentira vse potrebne okoliščine, je dejala Katarina Bervar Sternad iz PIC.

Upa, da bodo na ministrstvu za notranje zadeve "z vso skrbnostjo" prebrali in upoštevali priporočila državnega preventivnega mehanizma. Po njenih besedah tudi upajo, da ne bodo v nobenem primeru kršene pravice tujcev, ki pridejo v Slovenijo in tu nameravajo vložiti prošnjo za azil.

"Ravnanje policistov s tujci na južni meji preiskuje tudi specializirano državno tožilstvo, kar daje vedeti, da je zadeva resna," je ocenila. Očitke, ki so jih podale nevladne organizacije, so torej po njenih besedah vzeli "z najvišjo stopnjo resnosti", kar je pozitivno. Izrazila je upanje, da bo preiskava kmalu končana.