Od astronomske varščine, nemogočih pogojev do izbire na osnovi videza

Naša bralka, ki je želela ostati neimenovana, je z nami delila izkušnjo pri iskanju stanovanja v Ljubljani. Na lastni koži je občutila, kako stresen projekt je to. Zataknilo se je že na začetku, ko se je želela dogovoriti za ogled. "Oglase moraš spremljati nenehno, saj se večina oglasov za spodobna stanovanja umakne v nekaj urah. Najemodajalci oglase zaradi nenehnega brnenja telefonov umaknejo, ko se s prvimi klicatelji dogovorijo za ogled," je povedala.

Veliko najemodajalcev želi visoke varščine, najemnino nekaj mesecev vnaprej, mnogo oglasov pa je posredniških in del provizije – največkrat eno najemnino z DDV – prevalijo na najemnika. "Eden izmed ponudnikov mi je takoj povedal, da je njegov pogoj visoka varščina in sprotno plačevanje treh najemnin vnaprej, kar lahko za študente ali mlade zaposlene pomeni precejšno oviro. V tem primeru bi pred selitvijo v enosobno stanovanje, ki je bilo deloma opremljeno, morala lastniku nakazati približno 2.000 evrov. Spet z drugim ponudnikom sem se dogovorila za ogled. Ulico mi je sporočil tik pred zdajci. Šlo je za eno zloglasnejših ulic v Ljubljani. Ko sem prišla tja, se lastnik ni več oglašal na telefon, ogleda sploh ni bilo," je pripovedovala sogovornica, kaj vse se ji je zgodilo. A zgodb še ni konec. Ko je povpraševala za eno redkih enoposteljnih sob, je dobila odgovor, da so vsi termini za oglede že zasedeni, čeprav je povpraševanje poslala v eni uri od objave oglasa. "Eden izmed ogledov sicer izjemno lepega stanovanja z razmeroma in glede na ljubljanske razmere pravično ceno, je bil pravo razočaranje. Lastnik ga je zaradi velikega povpraševanja oddal tistemu, ki je nanj v petih minutah naredil najboljši vtis. Ne vem sicer, kakšni so bili njegovi kriteriji, je pa po eni strani razumljivo, da se lastniki stanovanj bojijo, kakšne najemnike bodo dobili," meni sogovornica.

Lastniki so sogovornici tudi razlagali, da so dobili veliko klicev iz tujine – za tuje klicatelje so uporabljali izraze migranti in podobno: "Rekli so, da se z njimi ne bodo dogovarjali za oglede. To je na svoji koži občutila tudi moja sestrična iz Hrvaške, ki prihaja na podiplomski študij v Ljubljano. Lastniki so se izgovarjali, da bi ji verjetno oddali stanovanje, ampak še ne vedo, ali se bo izpraznilo do določenega dneva. In to kljub temu da so oglaševali, da oddajajo stanovanje študentom." Enosobno stanovanje ali garsonjero v velikosti približno od 28 do 30 kvadratnih metrov je skupaj s stroški izjemno težko dobiti pod 600 ali 700 evri, odvisno od lokacije, je še dodala sogovornica.

V študentskih domovih v Ljubljani je 6836 postelj, ljubljanska univerza ima približno 40.000 študentov

Že samo ta primerjava da vedeti, da študentov, ki si morajo poiskati nastanitev pri zasebnikih – torej z najemom stanovanja ali sobe – ni malo. Vsa ležišča so v študentskih domovih tudi vedno zasedena, je sporočila Kristina Zidar iz Študentske organizacije Univerze v Ljubljani: "Veliko je takih študentov, ki si želijo pridobiti ležišče v študentskem domu, vendar ga žal zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne pridobijo. Razlogi so po navadi pogojeni z zasedenostjo, pri čemer je eden ključnih kriterijev pri prijavi oddaljenost stalnega prebivališča od fakultete in socialni položaj študenta oziroma njegove družine."

Povpraševanje po študentskih sobah je seveda veliko. Če ne zaradi drugega, zaradi cen, ki so mnogo nižje kot pri zasebnikih. "Za ležišče v 'apartmaju' – po navadi so to dvoposteljne sobe – bo študent odštel približno 80 evrov. Če bo želel imeti 'samsko' sobo, bo ta številka nekoliko višja, približno 120 evrov. Za 'samsko' sobo lahko študent zaprosi, ampak ni vedno zagotovljeno, da jo bo dobil," je pojasnila Zidarjeva.

Postelja v zasebni dvoposteljni sobi stane približno 150 evrov mesečno, odvisno od lokacije. A poudariti je treba, da je to cena brez vštetih mesečnih stroškov stanovanja. Razpon cen svoje sobe v stanovanju niha bolj kot v dvoposteljnih sobah. Cene so odvisne od velikosti sobe, števila sostanovalcev in seveda lokacije. Gibajo se od 180 do 250 evrov, včasih tudi do 300 evrov mesečno, brez vštetih mesečnih stroškov. Ena od rešitev je tudi najem garsonjere, katerih cene se gibajo med 300 in 400 evrov mesečno.

Na nepremičninskih portalih najdemo marsikaj

Poiskali smo nekaj izstopajočih primerov, kaj ponujajo študentom. V središču Ljubljani se oddaja, po slikah sodeč, sicer lepo urejena 30 kvadratnih metrov velika garsonjera, a bo zanjo študent moral odšteti kar 700 evrov na mesec. Poleg tega stanovanje nima parkirišča, lastnik pa navaja, da je v bližini plačljivo parkirišče.

V oči je zbodla 12 kvadratnih metrov velika soba v Kranju, ki jo lastnik skuša oddati za višjo ceno – 250 evrov na mesec – kot za enako velike sobe želijo v Ljubljani. Ob tem je treba povedati, da je soba precej bolj skromno opremljena, kot jih za nižjo ceno ponujajo v Ljubljani. Je del trisobnega stanovanja – stranišče, kopalnica in kuhinja so v skupni uporabi.

Zanimiv je oglas, ki ponuja sobo v Ljubljani, v Šiški nasproti Tivolija. Lastnik jo trži brez fotografije, za 13 kvadratnih metrov pričakuje 250 evrov na mesec in v oglasu pove, da imata prednost študenta fanta. Sobo skromno opiše: "Stanovanje ima vse, kar potrebujete (wi-fi itd.). Je štirisobno, ampak oddaja se soba, ki je večnamenska (mini kuhinja z vodo)."

Poleg tega smo našli še šest drugih sob, ki jih lastniki podobno oddajajo kot mačka v žaklju, saj niso priložili niti ene fotografije.

Ali se je ponudba zasebnih stanovanj v Ljubljani zmanjšala zaradi Airbnb?

Ponudba zasebnih stanovanj bolj ali manj ostaja podobna kot prejšnja leta, vendar se je povečalo splošno povpraševanje po stanovanjih v Ljubljani, opaža Kristina Zidar. To je povzročilo, da je število kratkoročnih oddajanj stanovanj naraslo. "Kar je glavno gonilo višanja cen stanovanj oziroma najemnin," je pojasnila.