Kaj je Cerarjeva vlada poslala v Bruselj?

Vlada je objavila končni besedili nacionalnega reformnega programa in dopolnjenega programa stabilnosti, ki ju je poslala v Bruselj. Rdeča nit dokumentov je spodbujanje rasti ob nadaljevanju konsolidacije javnih financ. Vlada za letos načrtuje javnofinančni primanjkljaj v višini 2,9 odstotka BDP, v 2016 pa naj bi se ta znižal na 2,25 odstotka BDP.

Dokumenta se v precejšnjem delu prepletata in določata pot ekonomske in javnofinančne politike v prihodnjih letih, predstavljata pa vsakoletni prispevek v okviru t.i. evropskega semestra, mehanizma usklajevanja ekonomskih in fiskalnih ukrepov članic evrskega območja.

Nacionalni reformni program (NRP) opredeljuje ukrepe na treh glavnih oseh – spodbujanje naložb, strukturne reforme in fiskalna odgovornost. Dotika se področij, kot so davčna politika, odpravljanje administrativnih ovir, zdravstvo in pokojninski sistem, trg dela, upravljanje državnih naložb in privatizacija, pravosodje in boj proti korupciji, nadaljevanje sanacije bank in prestrukturiranja gospodarstva, izboljšanje okvirja financiranja za mala in srednja podjetja, spodbujanje tujih neposrednih naložb in internacionalizacije, itd.

Val kritik

Program je deležen kritik sindikatov, ki opozarjajo, da so vladni načrti še vedno preveč varčevalno usmerjeni, ter delodajalcev, ki ocenjujejo, da niso dovolj reformni. Oboji tudi menijo, da je vlada premalo konkretna.

Goran Lukič, iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, je za informativno oddajo 24UR dejal, da je minister Mramor očitno zamenjal prvi maj za prvi april. Tako je komentiral napoved, da bi delovno dobo podaljšali na 67 let.

Finančni minister Dušan Mramor medtem te kritike zavrača. Opozarja, da je v NRP glavni poudarek na spodbujanju rasti in izboljšanju poslovnega okolja. Mramor je za nacionalno televizijo poudaril tudi, da je tokratni NRP prvi korak k ekonomskemu osamosvajanju Slovenije. Medtem ko je lani za Slovenijo še veljalo, da so makroekonomska neravnovesja v njej presežna, jo je Evropska komisija letos umaknila s tega seznama, pri čemer jo še vedno pozorno spremlja.

Kaj pa je zapisano v programu stabilnosti?

V zadnjih dneh je bila velike pozornosti deležna priprava dopolnjenega programa stabilnosti, ki podrobneje opisuje javnofinančne načrte v naslednjih letih. Medtem ko bodo konkretni javnofinančni ukrepi znani ob pripravi proračunov za 2016 in 2017, ki ju bo vlada v DZ po Mramorjevih besedah v DZ poslala do konca septembra, pa program stabilnosti postavlja srednjeročni javnofinančni okvir.

Tega bo zaznamovala postopna javnofinančna konsolidacija v smeri strukturno izravnanih javnih financ leta 2020. Medtem ko letošnji rebalans proračuna predvideva znižanje javnofinančnega primanjkljaja s 4,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) lani na 2,9 odstotka BDP, pa vlada za prihodnje leto načrtuje padec primanjkljaja na 2,25 odstotka BDP.

Strukturno gledano, torej popravljeno za učinke ekonomskega cikla, naj bi javnofinančni primanjkljaj letos dosegel 2,2 odstotka BDP, prihodnje leto pa upadel na 1,6 odstotka BDP. Gre torej za t.i. fiskalni napor v višini 0,6 odstotka BDP.

V letih 2017, 2018 in 2019 naj bi bil fiskalni napor nekoliko manjši in se ustavil pri 0,3 odstotka BDP. Javnofinančni primanjkljaj naj bi bil tako v 2017 pri 1,75 odstotka BDP, leta 2018 pri 1,4 odstotka BDP in v 2019 pri 0,92 odstotka BDP. Strukturni primanjkljaj naj bi se z 1,34 odstotka BDP do 2019 znižal na 0,79 odstotka BDP.

Vlada je v programu stabilnosti določila tudi višino javnofinančnih prihodkov in odhodkov. Z letošnjih 17,2 milijarde evrov bodo prihodki tudi zaradi izpada pomembnega dela sredstev EU ob začetku izvajanja nove finančne perspektive 2014-2020 upadli na 17 milijard evrov, se nato v 2017 povzpeli na 17,3 milijarde evrov, v 2018 na 17,7 milijarde evrov in v 2019 na 18,2 milijarde evrov.

Odhodki naj bi medtem z letošnjih 18,4 milijarde evrov prihodnje leto upadli na 17,9 milijarde evrov, nato v 2017 narasli na 18 milijard evrov, v 2018 na 18,3 milijarde evrov in v 2019 na 18,6 milijarde evrov.

Mramor je že v sredo po seji vlade povedal, da bo pri uravnoteževanju javnih financ ključno, da bo ob pričakovani gospodarski rasti in inflaciji rast odhodkov zaostajala za rastjo prihodkov. V prihodnjem letu pa bodo odhodki po načrtih vlade upadli v večji meri kot prihodki.

Vlada sicer po letošnji predvideni 2,4-odstotni realni rasti BDP v naslednjih štirih letih pričakuje stopnje rasti med 2 in 2,2 odstotka, povprečna inflacija pa naj bi se z enega odstotka prihodnje leto do 2019 dvignila le na 1,5 odstotka.

Za doseganje omenjenih javnofinančnih ciljev naj bi kratkoročne varčevalne ukrepe preoblikovali v dolgoročne. Tiste ukrepe, ki jih ne bo moč spremeniti v strukturne in jih bo vlada bodisi odpravila ali sprostila, pa naj bi nadomestila s takšnimi dolgoročnimi učinki z enakovrednimi javnofinančnimi učinki. Javna poraba naj bi tako ostala na ravni, ki ustreza nižji ravni BDP kot pred krizo.

Med ukrepi vlada v programu med drugim navaja ohranitev leta 2013 zvišani stopnji DDV, ukrepe za zmanjševanje sive ekonomije skozi uvedbo davčnih blagajn in bolj učinkovit pregon davčnih utaj, odpravo administrativnih ovir pri davčnem postopku, uvedbo nepremičninskega davka in davčno reformo za prestrukturiranje davčnega bremena med delom, potrošnjo in premoženjem.

Kaj pa bo s pokojninami in socialnimi transferji?

Precej manj je za zdaj jasno glede ukrepov na področju plač v javnem sektorju, pokojnin in socialnih transferjev. Pri plačah vlada izrecno navaja dogovorjeno sprostitev napredovanj, glede drugega pa mora doseči še dogovor z javnim sektorjem. V vsakem primeru pa naj rast plač v javnem sektorju ne bi bila višja od rasti plač v zasebnem sektorju. Omenja tudi načrtovane spremembe plačne politike in racionalizacije na različnih področjih javnega sektorja.

Na področju pokojnin naj bi zagotovili, da transfer iz proračuna v pokojninsko blagajno prihodnje leto ne bo višji od realizacije za 2015, nato pa naj bi se postopno zniževal. Omembe uskladitve pokojnin v prihodnjem letu za leto 2014 ni. Pri socialnih transferjih program za zdaj omenja le, da bo država ob upoštevanju javnofinančnih načrtov zagotavljala ustrezen socialni položaj posameznikov in spodbujala potrošnjo.

Pred vlado in koalicijo je tako skoraj gotovo še nekaj mesecev napornih usklajevanj, tako znotraj koalicije kot s socialnimi partnerji.