Največja sončna elektrarna v Sloveniji bo, kot kaže, svoje mesto pod soncem našla v občini Divača. Postavljena naj bi bila ob izvozu z avtoceste, ki je že tako močno degradirano območje zaradi hrupa. Lastniki večjega dela zemljišč so pripadniki agrarne skupnosti Divača in nekateri posamezni fizični lastniki, ki so se že strinjali z najemom za 40 let.
Že januarja je bila na drugi redni seji občinskega sveta predstavljena prva pobuda o umestitvi sončne elektrarne na degradirano območje avtocestnega trikotnika na Gabrku, vendar je požela veliko neodobravanja s strani občinskih svetnikov, predvsem med svetniki skupine Divent. Profesorica biologije in občinska svetnica Jelena Ilišin je dejala, da je bil že sam način prezentacije nezadovoljiv in da so bili praktično postavljeni pred dejstvo, da elektrarna vsekakor bo, od njih se zahteva le še uradna potrditev. "Zdelo se mi je, da smo bili porinjeni pred dejstvo. Vprašala sem investitorje, kje so sploh našli Divačo, na kar so odvrnili, da iščejo primerne trge in se jim Divača zdi primerna. V isti sapi so nas seznanili tudi z dejstvom, da so pogodbe z lastniki parcel že podpisane. In kaj pa ima Divača od tega? Na to vprašanje nisem dobila konkretnega odgovora. Edini odgovor, ki so mi ga dali: Vi boste prvi v Sloveniji," razlaga Ilišinova. Kar pa večini svetnikov ni bilo dovolj. Biti prvi v Sloveniji ni dovolj, občina mora imeti nekaj od tega, so opozarjali.
Predstavljeno jim je bilo še z besedami: "Prehod ne bo lahek, ampak se mora zgoditi, zelena energija je neizogibna, nihče ni rekel, da bo to zamenjava za vetrnice."
Podžupan Občine Divača Mario Benkoč pa pravi, da se svetniki niso strinjali, ker niso videli prednosti za Divačo. "Šele, ko sem se izpogajal z investitorjem, so videli, da je to dobra prednost za občino in so s tega vidika potrdili." Očitna nesoglasja med svetniki in podžupanom so prišla še toliko bolj do izraza, ko so svetniki zatrdili, da ne bodo odstopili od pogajanj, dokler ne bodo zadovoljni s tem, kar bo sončna elektrarna prinesla Divači in njeni skupnosti. Omenjal se je celo posvetovalni referendum. Vendar so pogajanja, ne glede na razlike v občinskem svetu, obrodila sadove v dobro skupnosti.
"To je odločitev cele generacije, ne želim, da nas zanamci preklinjajo, ker smo prehitro popustili," trdi Ilišinova. Po njenih besedah gre za tla Nature 2000, ki je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, zato želi omilitvene ukrepe. Želi tudi, da ima Divača nekaj od tega. "Na tretji seji občinskega sveta smo spet imeli obravnavo, predstavili so nam omilitvene ukrepe: Da ne bo visoke napetosti, temveč srednja." Poleg tega, kot razlaga in kar potrjuje tudi podžupan, bo 10 do 15 odstotkov energije, ki se jo proizvede na tem območju, ostalo v občini, torej bo namenjena merilnim mestom občine (osnovna šola, vrtec, knjižnica, muzej, občina, čistilna naprava ipd.), ki to elektriko uporabljajo, občina pa bo slednjo plačala po vnaprej dogovorjeni proizvodni ceni, ki je znižana in fiksna.
Občina Divača ima trenutno na letni ravni okoli 200.000 evrov stroška za električno energijo, z dogovorom pa naj bi bilo privarčevanih okoli 80.000 do 100.000 evrov na leto. Kam bo šel privarčevan kapital? "To bo ostalo v občinskem proračunu in bo šlo v druge pomembne investicije. Ali v osnovno šolo ali participativen proračun ... Možno je, da ga bomo namenili v kakšno drugo institucijo," razlaga Benkoč. Po izračunih bo občina vključno s komunalnim prispevkom pridobila 600.000 evrov v tem mandatu, nato pa v naslednjih 25 letih še blizu 2,5 milijona evrov.
Prehod na zeleno energijo ne bo preprost, od vsakega se zahteva nek prispevek, so bile besede investitorja, razlaga Ilišinova. "Mi sploh še nismo sprejeli sončne elektrarne, potrdili smo le spremembo OPPN-ja iz prostora za rekreacijo in šport v električne infrastrukture. S to spremembo bo možna postavitev sončne elektrarne pod našimi pogoji, ki bodo primerni za našo lokalno skupnost in prostor," je dejala.
Kakšen je vpliv sončne elektrarne na okolje?
Kot očitno glede mnogih stvareh v občini Divača, si tudi tukaj mnenja niso enotna. "Prehajamo na zeleno energijo, ampak ne smemo se prepričevati, da ni fosilnih goriv. Solarni paneli so iz fosilnih goriv, po večini iz plastike, noter pa najdemo še težke kovine, kot so kadijev telurid, silicij, kadmij, iridij ... V mejnih količinah so nevarne za človeka in okolico," pojasnjuje Ilišinova. Dodaja, da gre tudi za to, da bi bila sončna elektrarna na kraških prepustnih tleh, kajti v slednjih najdemo človeško ribico, ki je naravni akumulator oziroma nabiralec težkih kovin. Ilišinova je opozorila investitorja, naj postavi konstrukcijo predvsem zaradi sunkov vetra. Ti lahko namreč znatno poškodujejo solarne panele, kar lahko privede do iztekanja težkih kovin v kraška tla. Te težke kovine bi človeška ribica vlekla nase in to bi pomenilo konec njenega razmnoževanja. "Ne trdim, da se to zagotovo lahko zgodi, vendar možnost obstaja." Okoljski vpliv torej je. Poleg naštetega Ilišinova opozarja še na dejstvo, da pod solarnimi paneli nič ne raste, če pa že raste trava, ni zelene barve. Prav tako se nad solarnimi paneli ustvarja območje segretega ozračja, ki lahko v večjih količinah spremeni mikroklimo določenega področja.
Benkoč po drugi strani zaradi okoljskega vpliva ni tako zaskrbljen. Prošnjo za presojo so vložili na Zavod za varstvo narave, da bo jasno razvidno, ali gre za slab okoljski vpliv. "Po mojem mnenju in kar precej poznam to območje, ki je močno degradirano, ne vidim razlogov, da ne bi dobili soglasja za elektrarno," pove Benkoč.
Kam bodo pa šli ti solarni paneli, ko bodo končali s svojim delom, se še sprašuje Ilišinova: "V Indijo, ker je to tako daleč in nas ne briga?" Kot je razložila, noben tega ne reciklira: "Mi pa navijamo za zeleno prihodnost, a ne moremo govoriti o 100-odstotni zeleni energiji, ko pa je skoraj vse iz fosilnih goriv."
To bi lahko bila največja sončna elektrarna v Sloveniji, postavitev v Divači pa je le začetek
V divaški občini so še druge lokacije, ki ležijo na degradiranem območju in so kot take povsem primerne za postavitev več sončnih elektrarn. Ena od teh je tudi v kamnolomu Laže. Vendar je po besedah Benkoča tam malce drugačna zgodba. "Šlo bi za skupnostno zgodbo, za sončno zadrugo. V Divači bi namreč elektrarna služila javnim objektom, v Lažah pa občanom Divače in kateri koli občan bi lahko bil zraven." Vendar je tudi podžupan opozoril, da gre za nekoliko daljši postopek, ki v dveh let realno ne more biti izpeljan, zato bo potrebnega nekaj več časa. Ko pa bo nastopil, bodo občani obveščeni, projekt jim bo predstavljen skozi več delavnic, da bodo vedeli, kakšne so možnosti za prijavo.
KOMENTARJI (116)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.