Če bo mediacija, ne bo več blokade?

Če bo dosežen dogovor za reševanje vprašanja meje z mediacijo, naj Slovenija za odpravo zastoja Hrvaške na poti v EU ne bi vztrajala pri trdnem mednarodnem zagotovilu, da pogajalski dokumenti Hrvaške ne bi prejudicirali meje, je v Bruslju nakazal zunanji minister Samuel Žbogar.

"Mi smo zelo vztrajali pri teh dokumentih v trenutku, ko je bil na mizi proces arbitraže. Če gremo v proces mediacije, dokumenti niso več tako odločilni," je razložil morebitno popuščanje pri dosedanji slovenski zahtevi po trdnih političnih in pravnih mednarodnih zagotovilih glede prejudiciranja meje. Mislim, da je mogoče v nekaj tednih uskladiti vse te podrobnosti in nadaljevati pogajanja s Hrvaško, je menil Žbogar po koncu zasedanja zunanjih ministrov v Bruslju.

Dogovor o mediaciji bi namreč po njegovih besedah vključeval nadaljevanje pogajanj Hrvaške z EU pod določenimi pogoji, hkrati pa bi ta posebna mediatorska skupina predlagala rešitev mejnega vprašanja. Oba procesa naj bi se po pričakovanjih končala proti koncu leta, je dejal minister.

Minister je o predlogu Evropske komisije za reševanje spora med Slovenijo in Hrvaško z mediacijo govoril z večino svojih kolegov. Še vedno je veliko odprtih vprašanj, ki jih je treba doreči, poleg mandata in pogojev tudi glede zavezujočega značaja mediacije, a načeloma se je vsem sogovornikom zdel predlog dober in vreden, da se na njem dela, je povedal Žbogar.

Pahor čaka na Žbogarjeva pojasnila 

"Slovensko stališče je, da v kolikor se okoliščine, ki so botrovale zadržkom pri nadaljevanju pogajanj Hrvaške z EU, ne bodo spremenile, ne bo tudi spremembe našega stališča," pa je na vprašanje, ali izjave zunanjega ministra pomenijo spremembo slovenskega stališča, odgovoril premier Borut Pahor. Dodal je, da bo moral Žbogar po vrnitvi iz Bruslja pojasniti svoje vtise.   

"Moramo imeti zagotovila, ko bomo dali zelo luč za nadaljevanje pogajanj (Hrvaške z EU, op. a.), da je proces mediacije stekel toliko in tako optimistično, da lahko z upravičenostjo pričakujemo rezultate, ki bodo v obojestransko korist obeh držav," je poudaril. Dejal pa je, da Slovenija na predlog za mediacijo glede meje načelno gleda z naklonjenostjo. 

Mediatorji – trije modreci

Žbogar ni želel podrobneje govoriti o članih mediatorske skupine, ki naj bi bili nekdanji finski predsednik in nobelovec Martti Ahtisaari, francoski pravnik Robert Badinter in javnosti nepoznana pravna izvedenka. "O članih je še prezgodaj govoriti, tri imena so v igri, o Ahtisaariju se je tudi sama Evropska komisija opredelila, glede drugih je še stvar pogovorov," je o tem dejal minister.  

Najprej se morata po ministrovih besedah o vsem tem strinjati obe državi, Slovenija in Hrvaška."Tudi v Sloveniji ni bilo sprejete še nobene uradne odločitve glede te skupine," je poudaril. A dogovor bi lahko bil dosežen v kratkem, je ocenil. "Mediacija običajno ni zavezujoča, a to je še stvar pogovorov, ki potekajo," je še dejal Žbogar.

Hrvaška bi torej pogajanja z EU v primeru dogovora o mediaciji lahko nadaljevala, a za končanje pogajanj in vstop v EU še vedno potrebuje soglasje Slovenije, ki bi lahko to dejstvo izkoristila v primeru neuspeha ali nespoštovanja mediacije.  

Sanader in Mesić pozdravila pomoč EU

Hrvaški premier in predsednik, Ivo Sanader in Stipe Mesić, pa sta se danes sestala na rednem posvetu o aktualnih vprašanjih, po katerem so iz vlade in urada predsednika sporočili, da sta pozdravila vključevanje EU v reševanje odprtih dvostranskih vprašanj Hrvaške in Slovenije ter poudarila potrebo po urejanju omenjenih vprašanj v evropskem duhu.

Zelena luč za Hrvaško 

Odbor državnega zbora za zunanjo politiko je podprl ratifikacijo protokola vstopa Hrvaške v zvezo Nato. Za je od 19 članov odbora glasovalo 16 poslancev, trije so bili proti.

Poslanci strank vladajoče koalicije so predlog o ratifikaciji podprli, ker so ugotovili, da v dokumentaciji ni spornih zadev, ki bi na primer prejudicirale mejo s Hrvaško, kot je to v primeru hrvaškega vključevanja v Evropsko unijo. Temu stališču se je pridružila tudi poslanska skupina opozicijske SDS, proti pa so glasovali Franc Pukšič (nepovezani), Radovan Žerjav (SLS), ki je nadomeščal Jakoba Presečnika, in Srečko Prijatelj (SNS), ki je nadomeščal Zmaga Jelinčiča.

Zadnji trije poslanci so opozorili, da v omenjeni dokumentaciji manjkajo zemljevidi, ki bi jih Hrvaška po njihovem mnenju morala predložiti zvezi Nato v pristopnem procesu. Poleg tega so opozorili tudi, da je Piranski zaliv v tej dokumentaciji omenjen kot Savudrijska vala.  

'Tudi mejni spor med Nemčijo, Dansko in Nizozemsko ni bil rešen pred vstopom v Nato'

Na drugi strani so podporniki poudarili, da je članstvo Hrvaške v zvezi Nato v strateškem interesu Slovenije, saj se bo s tem okrepila stabilnost v regiji. Po drugi strani pa bi to pripomoglo tudi k razvoju dobrososedskih odnosov in k pripravljenosti Slovenije na reševanje mejnega problema, ki blokira hrvaško približevanje EU.

Poleg vsega bi drugačna odločitev DZ negativno vplivala tudi na verodostojnost slovenske politike do hrvaškega vključevanja v Nato. "Nekredibilno bi bilo, če bi Slovenija dala v vseh predpristopnih postopkih zeleno luč, na koncu pa prižgala rdečo," je menil prejšnji premier in predsednik SDS Janez Janša. "To bi bilo možno le, če bi prišlo do nekih novih dejstev, ki pa jih ni bilo," je dodal.

Janša je zavrnil tudi pomisleke, da Hrvaška v Nato pristopa brez razčiščenih zadev glede meja, saj je bilo podobno tudi z nekaterimi drugimi članicami. Kot primer je navedel mejni spor med Nemčijo, Dansko in Nizozemsko, ki je bi razrešen šele sredi 90. let dvajsetega stoletja, desetletja po članstvu vseh držav v Natu. Z nerešenimi mejami pa so na primer v Nato (in EU) vstopile tudi baltske države, je dejal Janša.

Jelinčič sprašuje Pahorja

V državnem zboru sicer poteka seja, na kateri poslanci lahko članom vlade postavljajo vprašanja. Prvak SNS Zmago Jelinčič je premierju Borutu Pahorju očital, da poslanci niso imeli vpogleda v celotno dokumentacijo o procesu hrvaškega vključevanja v Nato. Prepričan je, da je sosednja država Natu posredovala tudi zemljevide, v katerih je označila svoj teritorij in v katerih je prejudicirala mejo s Slovenijo.

''Kako boste popravili napake določenih kadrov, ki niso opravili svojega dela v korist Republike Slovenije?'' je svoje vprašanje končal Jelinčič. 'V dokumentaciji ni nič takega, kar bi lahko skrbelo Slovenijo. Pogajalci so svoje delo lani opravili skrbno," pa je odgovoril Pahor. Slovenija aprila lani, ko sta na vrhu Nata v Bukarešti Hrvaška in Albanija dobili vabilo v zavezništvo, ni imela zadržkov in do danes se okoliščine niso spremenile, je poudaril. Zato gre po njegovem mnenju tu tudi za vprašanje verodostojnosti Slovenije.

Ker ni bil zadovoljen z odgovori, je Jelinčič zahteval, naj se v državnem zboru o tem opravi široka razprava. "Ne smemo dovoliti, da bodo naši zanamci čez nekaj časa na ta zbor gledali kot na izdajalce,“ je dejal. O zahtevi bodo poslanci odločali v četrtek.