Kaj bolnikom prinaša zakon o ločitvi javnega in zasebnega zdravstva?

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je dejala, da so do trenutne različice predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti prišli skozi pogovore z več deležniki, od širšega usklajevanja v javni razpravi do končne obravnave na ekonomsko-socialnem svetu. "Iz razprave smo skušali razbrati vse pluse in minuse različnih predlogov. Na koncu smo prišli do trenutnega predloga," je povedala v oddaji 24UR ZVEČER.

Ob tem je poudarila, da namen zakona ostaja ves čas enak – urediti zdravstveno dejavnost na način, da bodo imeli bolniki najboljšo zdravstveno oskrbo. Povedala je, da zakon sicer ne cilja na čakalne vrste, ki jih na ministrstvu za zdravje naslavljajo z drugimi ukrepi. "Sprejem tega zakona bo seveda povzročil nek nihljaj, saj se bodo morali zdravniki odločiti, ali bodo ostali v javni zdravstveni mreži ali se bodo odločili za zasebništvo," je dodala.

Pa imajo zagotovilo, da se zdravniki po spremembi ne bodo raje odločili za zasebni sektor? "Imamo veliko načinov, ki smo jih uvedli tudi v predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti, s katerimi želimo zdravnike in drugo zdravstveno osebje motivirati, da ostanejo v javnem zdravstvenem zavodu, tj. z variabilnim delom plače, nekaj je zagotovo prispeval tudi dvig plač, ki je prišel s spremembo plač v javnem sektorju, poleg tega pa jih spodbujamo tudi z davčno razbremenjenimi podjemnimi pogodbami za delo v javnem sektorju," je odgovorila ter dodala, da se izboljšujejo tudi pogoji dela za zdravstvene delavce, kot je na primer vključitev vseh delavcev v neprekinjeno zdravstveno varstvo. 

Zakon pa sicer dovoljuje tudi, da bi zdravnik, ki je zaposlen pri zasebniku, lahko pod določenimi pogoji začasno deloval tudi v javnem zdravstvenem zavodu. To je po besedah ministrice edina izjema zakona, ki naslavlja le določene profile zdravnikov, in sicer vrhunske strokovnjake,"ki v zdravstvo uvajajo nove metode in ki imajo 20 let delovne dobe". Takšno delno zaposlitev bo mogoče skleniti za največ 12 mesecev.

Z novelo zakona pa bi bilo konec tudi avtomatičnega podaljševanja koncesij. V zakonu namreč predvidevajo, da koncesije trajajo 15 let, nato pa bo "zaradi zagotavljanj konkurenčnosti" potreben nov razpis, na katerega se bodo lahko prijavili tudi kandidati, ki so imeli koncesijo podeljeno že pred tem.

Glede zdravniške stavke, ki še vedno traja, pa je Prevolnik Ruplova dejala, da ta pri pregledu realizacije v preteklem letu ni imela tako velikega vpliva na opravljeno delo zdravnikov in zdravstvenega osebja. Tako v sindikatu Fides kot v Zdravniški zbornici so bili sicer do pripravljene novele kritični, vendar pa ministrica ostaja optimistična.