Kaj bo z urgentno službo?

V zdravniškem sindikatu Fides so presenečeni nad pristopom, ki ga je uporabila vlada pri pripravi uredbe o sklepanju podjemnih pogodb zdravnikov. Opozarjajo, da ne morejo napovedati, kako bo po sprejetju uredbe nemoteno potekala urgentna zdravstvena služba.

Vlada naj jim uredbe, ''ki posega v delovni in socialni položaj zdravnikov'', ne bi predložila niti v mnenje. Preseneča jih, da je tak pristop uporabila "vlada, ki je sicer ob svojem nastopu napovedovala krepitev civilnega dialoga". Ob tem navajajo, da so danes prejeli večje število vprašanj v zvezi z uredbo.

Vlada: Pogodbe zasilni izhod

''Uredba o merilih za sklepanje podjemnih pogodb v mreži javne zdravstvene službe bo odpravila dosedanjo prakso delovanja preko s. p. Na direktorjih zdravstvenih zavodov bo, da to uredijo, ministrstvo pa bo zaostrilo nadzor,'' je včeraj povedal direktor direktorata za zdravstveno varstvo Janez Remškar. "S sklepanjem pogodb na osnovi te uredbe želimo omogočiti zagotavljanje zdravstvene dejavnosti tam, kjer zaposlitev zdravstvenega delavca ni mogoča ali glede na obstoječo mrežo zdravstvene službe ni predvidena zaposlitev za polni delovni čas, so pa potrebe. Pa tudi v primerih, kjer gre za nadomeščanje odsotnosti zdravstvenih delavcev."

Pričakuje, da se bo rešila dosedanja praksa dela preko s. p., kajti direktorji zdravstvenih zavodov, odgovorni za organiziranje službe, imajo zdaj možnost, da uredijo službo tako, da bo v večji meri pokrivala potrebe tam, kjer so. "Dejstvo je, da imamo v nekaterih bolnišnicah v tem trenutku tako situacijo, da z obstoječim kadrom enostavno ne morejo pokriti vseh obveznosti," priznava. "Ne želim napovedovati kakih revolucionarnih sprememb. A tudi z zakonom o zdravstveni dejavnosti, ki je pred tem, da gre v javno razpravo, želimo urediti mrežo na sekundarnem nivoju tako, da bodo bolnišnični oddelki in bolnišnice samozadostni. Rešitev, kot jo imamo zdaj z delom preko s. p., ni strokovno ustrezna niti dopustna. To je improvizacija, ampak oddelek mora biti samozadosten. Na oddelku mora biti dovolj zdravnikov specialistov, ki pokrivajo celoten spekter dela oddelka – od preprostih primerov ambulantne dejavnosti do urgence – sami. Prihodi drugih zdravnikov samo v dežurno službo ali samo parcialno niso dobra rešitev v strokovnem smislu," poudarja.

Ob tem dodaja, da so kljub temu na posameznih segmentih, na primer na ortopediji, čakalne dobe. "Zato ima vsak direktor zavoda možnost – če bi se pokazala kaka dodatna finančna sredstva –, da se s pogodbo dogovori za dodatne operativne posege ali ambulantne preglede izven delovnega časa. Uredba pa natančno določa, kdaj in pod kakimi pogoji je to mogoče." Po njegovih besedah bo odločitev strokovnega ali generalnega direktorja določenega zavoda, kaj bo naredil s pogodbami, ki jih zavod ima sklenjene z zdravniki s. p. "Vse te dejavnosti izven hiše potrebujejo dovoljenje vodstva hiše. V preteklosti je bilo kar nekaj takih primerov, ko so posamezniki delali izven hiše brez dovoljenja," je spomnil. Ceno za posamezno storitev bo po mnenju Remškarja kot najbolj usposobljen izračunal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Prepričan je, da bo cena "ugodna za vse zaposlene".