Kaj bo z manjšinami v Sloveniji?

Odbor ministrov Sveta Evrope (SE) je objavil poročilo o manjšinskih jezikih v Sloveniji, v katerem je zapisal več kritik in pozval našo državo, naj odpravi pomanjkljivosti, s čimer bi izboljšala položaj teh jezikov. Med drugim bi morala določiti območja uporabe hrvaškega in nemškega jezika, izboljšati uporabo madžarščine in italijanščine kot uradnih jezikov ter nadaljevati uresničevanje strategije izobraževanja Romov, priporočajo v Strasbourgu.

Strokovnjaki SE še opozarjajo, da Slovenija ni upoštevala vseh priporočil iz prvega poročila in tudi ni posredovala vseh zahtevanih informacij. S tem se je zmanjšala učinkovitost nadzornega mehanizma, ki ga predvideva Listina o manjšinskih jezikih, ki temelji na stalnem dialogu z oblastmi.

Vzpodbudni premiki glede Romov

Tokratno poročilo še navaja, da je prišlo do vzpodbudnih premikov glede zaščite in spodbujanja romskega jezika, med katerimi izpostavlja sprejetje strategije o izobraževanju Romov leta 2004. Ob tem poudarja, da bi morale slovenske oblasti to strategijo dosledno uresničevati, ob tem pa spodbujati sprejemanje romskega jezika in nasprotovati vztrajnim prizadevanjem za povečanje nestrpnosti do Romov. V Sloveniji bi tudi morali zagotoviti, da bi morali za romski jezik veljati posebni zaščitni ukrepi na celotnem ozemlju Slovenije, ne le na območju, kjer Romi tradicionalno živijo, priporočajo v Strasbourgu.

Glede nemškega jezika poročilo ugotavlja, da obstaja potreba po razvoju izobraževalnega modela za učenje nemščine kot manjšinskega jezika na vseh ravneh na območjih, kjer je ta jezik tradicionalno prisoten.

Slovenske oblasti po navedbah tokratnega poročila kljub priporočilom SE še niso naredile ničesar za določitev območja, kjer se tradicionalno uporablja hrvaški jezik. Slednji je sicer priznan kot jezik ene od nekdanjih jugoslovanskih republik, ni pa priznan kot manjšinski ali regionalni jezik. Prav tako Ljubljana še ni pojasnila tradicionalne prisotnosti bosanskega in srbskega jezika v Sloveniji, zato jo SE poziva, naj to nujno stori.

Romski svetnik v Novem mestu Zoran Grm je za 24ur.com poudaril, da pripročila in napotke Sveta Evrope absolutno podpirajo. „Mi absolutno podpiramo (te predloge) in stojimo za tem, pri nas igrata veliko vlogo kultura, zakon o romski skupnosti nam je prinesel nekaj prednosti,“ je pouadaril. Izrazil je še upanje, da sprejeti zakon ne bo ostal le zakon na papirju, če bo tako, ne bo iz tega nič. Za Rome bi v Sloveniji bilo predvsem pomembno, da pridobijo stanovanjske objekte, možnost odkupa zemljišča in ureditev zaposlovanja. Glede vprašanja ali bi bilo v prihodnje v šolski sistem smiselno uvesti romski jezik, je poudaril, da bo do tega težko prišlo, morda v naslednjih dvajsetih letih.

Ob dnevu Romov, 7. aprila, je varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek – Travnik poudarila, da je spoštovanje oziroma zaščita etničnih in drugih manjšin je pomemben pokazatelj demokratičnosti družbe.Poudarila je še, da so nujne usklajene politike izenačevanja možnosti pripadnikom Romske skupnosti na področjih izobraževanja, reševanja bivanjskih problemov, zaposlitev in socialne varnosti, tako na državni kot lokalni ravni.

Hrvaško izseljenstvo v Republiki Sloveniji

Po popisu prebivalstva iz leta 2002 živi v RS 35.642 Hrvatov, 54.079 prebivalcev pa je kot materni jezik navedlo hrvaščino. Če primerjamo popis prebivalstva iz leta 1991, po kateremu je živelo v RS 54.212 Hrvatov, ugotovimo, da se je število Hrvatov zmanjšalo, to pa je posledica integracije in asimilacije v slovensko družbo (slovenizacije). Po podatkih popisa iz leta 1991 je živelo več kot 45 % Hrvatov v petih mestih: v Ljubljani 20 % (11.685), Mariboru 10 % (5.282), Kopru 6 % (3.386) ter približno po 4 % v Velenju (2.251) in Celju (2.059).

Predsednik Zveze hrvaških društev Ivo Garić je za 24ur.com poudaril, da si prizadevajo za t.i. kolektivno ureditev pravic hrvaške manšine v Sloveniji, saj so individualne pravice v Sloveniji dobro urejene. Status hrvaške manjšine Slovenija ne priznava, zato si bodo v prihodnje prav prizadevali za priznanje manjšine kot celote in ohranitev pravic.

Dejal je še, da hrvaška skupina ni kriva za razpad nekdanje Jugoslavije, zato si prizadevajo, da se njihove pravice ne bi zmanjšale. V juliju nameravajo na javni tribuni v okviru Zveze narodov nekdanje Jugoslavije predstaviti zahteve za priznanje manjšin v Sloveniji.

V Sloveniji je organizirana hrvaška dopolnilna šola. Pouk hrvaščine je od šolskega leta 2003/04 organiziran v Ljubljani, Radovljici, Škofji Loki, Mariboru in Novem mestu. Dopolnilno šolanje je končalo 23 slušateljev različne starosti. Hrvaščino kot izbirni predmet že tretje leto učijo v OŠ Oskarja Kovačiča v Ljubljani (7. razred) in OŠ Maksa Durjave v Mariboru (7. in 8. razred). Med Slovenijo in Hrvaško obstaja dobro kulturno sodelovanje.