Če SCT do 14. junija ne bo zagotovil denarja za plače zaposlenih, bo odvetnik upravnega odbora SCT umaknil predlog za prisilno poravnavo, kar bo družbo peljalo v stečaj. S stečajem bo delo izgubilo več sto delavcev. Iz SCT so za 24ur.com povedali, da zdaj praktično ni nobenega dvoma več, ali bo SCT šel v stečaj ali ne. Delo bo tako izgubilo okoli 760 delavcev, ki so zaposleni v družbi SCT, d. d. V SCT upajo, da bodo delavci, ki se bodo prijavili na zavod za zaposlovanje, prejeli vsaj kakšna nadomestila, predvsem upajo na jamstveni sklad.

Iz jamstvenega sklada so za 24ur.com sporočili, da imajo pravico do izplačila sredstev iz jamstvenega sklada ''tisti delavci, ki so izgubili delo zaradi začetka stečajnega postopka, zaradi pravnomočnega sklepa o prisilni poravnavi s finančno reorganizacijo, zaradi postopka insolventnosti v eni od drugih držav članic Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora (delo pa so opravljali ali ga običajno opravljali na ozemlju Republike Slovenije) ali zaradi izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra v skladu z določili Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju''. Aleš Marinček iz jamstvenega sklada je povedal, da imajo pravico do izplačila sredstev iz sklada tudi tuji državljani, ki so bili v skladu z veljavno slovensko delovnopravno zakonodajo zaposleni v Sloveniji in ki so delo opravljali v Sloveniji. Morajo pa delavci, ki želijo uveljaviti pravice, svoje terjatve prijaviti. Pogoj za pridobitev pravic je torej ta, da je delavec v primeru stečaja svoje pravice prijavil v stečajno maso, vložiti pa mora tudi zahtevo za poravnavo obveznosti.

''Postopek za uveljavitev pravic se torej vedno začne na zahtevo upravičenca, ki prijavi svojo terjatev v stečajno maso in odda zahtevo za poravnavo obveznosti iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca na območno službo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Rok za oddajo zahteve je 90 dni od datuma prenehanja delovnega razmerja,'' je pojasnil Marinček.

Pravice delavcev po Zakonu o javnem jamstvenem in preživninskem skladu so pravice do izplačila neizplačanih plač zadnjih treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja oziroma neizplačanih nadomestil plače za plačane odsotnosti z dela v obdobju treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja. Izplačilo za to pravico se zagotavlja največ do zneska v višini treh minimalnih plač.

Delavec ima tudi pravico do izplačila nadomestila plače za čas neizrabljenega letnega dopusta, do katerega je upravičen v tekočem koledarskem letu. Izplačilo za to pravico se zagotavlja največ do zneska v višini ene polovice minimalne plače.

Delavci so upravičeni tudi do izplačila odpravnine, v višini in pod pogoji, kot jih za presežne delavce določajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja. Izplačilo za to pravico se zagotavlja največ do zneska v višini ene minimalne plače, zmanjšane za davke in prispevke, pojasnjujejo v jamstvenem skladu in dodajajo, da lahko razliko med višino izplačanih sredstev iz jamstvenega sklada in višino s strani stečajnega upravitelja priznanih terjatev delavci uveljavljajo iz stečajne mase.

Marinček poudarja, da lahko sklad o pravicah odloča šele, ko pridobi finančne podatke o obveznostih, ki jih ima podjetje do delavcev. Te podatke skladu posreduje stečajni upravitelj. Sklad o popolni vlogi, iz katere so razvidni vsi potrebni podatki in so ji priložene vse zahtevane priloge, odloči v rokih, ki veljajo za upravne postopke. ''Izplačilo lahko izvedemo, ko je naša odločba, s katero ugotovimo obstoj in višino pravice, pravnomočna. Izplačilo je enkratno, ne v več obrokih,'' še dodaja Marinček.

Slovenija pred socialno bombo

Okoli 760 delavcev se bo zaradi vse bolj verjetnega stečaja SCT tako najverjetneje znašlo pred vrati zavoda za zaposlovanje. Ta oziroma Območna služba Ljubljana je z delavci v rednih stikih že dalj časa, so sporočili z zavoda. Že 3. junija so bili delavci zavoda prisotni pri vročanju odpovedi delavcem SCT, ko so jim predstavili tudi trenutne možnosti na trgu dela (pravice, ki jim pripadajo po prenehanju delavnega razmerja, pravice iz naslova Jamstvenega in preživninskega sklada, posebnosti, ki veljajo za državljane BIH oz. drugih držav ...).

Zavod se je s stečajno upraviteljico dogovoril tudi za vse potrebne postopke, nujne za izmenjavo podatkov, ki so podlaga za čim hitrejše odločanje o pravicah, ki pripadajo brezposelnim osebam, prijavljenim na zavodu. Da bi čim hitreje zagotovili pravice, se je zavod tudi dogovoril za posebne termine za prijavo na zavod. ''Ob prijavi bomo z vsakim posameznikom dogovorili nadaljnje aktivnosti v času prijave, ga informirali o aktualnih potrebah delodajalcev, izdelali zaposlitveni načrt in uredili vso potrebno dokumentacijo tako za prejemanje denarnih nadomestil kot za zahtevek do Jamstvenega sklada. Za delavce bomo po prvem zaposlitvenem načrtu izvedli tudi informativni motivacijski seminar in predstavili aktualne delodajalce, ki bodo z zainteresiranimi lahko opravili razgovore. Naj poudarimo, da so bili vsi zaposleni delavci SCT z datumom prijave in vsebino aktivnosti individualno seznanjeni, poleg tega so o tem dobili tudi pisno informacijo,'' so sporočili z zavoda.

Da bi se delavci čim hitreje in brez težav prijavili, bo zavod organiziral posebne termine za prijavo (izven uradnih ur), poleg tega se bo tudi ustrezno kadrovsko organiziral. Organizirali bodo tudi posebne predstavitve prostih delovnih mest delodajalcev, ki iščejo delavce, kajti potreb je v zadnjem času za gradbeni sektor precej, še pravijo na zavodu.

Delavcem bodo pomagali v Slovenski karitas

Generalni tajnik Slovenske karitas Imre Jerebic je za 24ur.com povedal, da so do zdaj naredili že dve stvari, s katerimi želijo pomagati omenjenim delavcem. Prva je akcija Pomagajmo preživeti, ki sicer poteka že nekaj časa. V njej so zbrali že 150.000 evrov, ki so jih razdelili med najnujnejše primere. Gre za sredstva, ki so namenjena vsem pomoči potrebnim, ne le delavcem SCT. ''Smo zadovoljni, da so nam ljudje toliko zaupali v teh težkih časih,'' je povedal Jerebic.

Druga stvar, ki so jo naredili v Karitas za delavce SCT, je ta, ''da sem gospoda Dominkuša z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve zaprosil za takojšen sestanek''. Pred meseci je vlada Rdečemu križu in Slovenski karitas namreč zaupala 200.000 evrov, ki so jih razdelili med tiste, ki so se znašli v hudi stiski. ''Pomagali smo 600 ljudem, ki so bili v malo drugačni situaciji, razdelili pa smo jim znesek v enkratni denarni pomoči,'' je povedal in dodal, da je takrat šlo predvsem za delavce iz BiH, ki nimajo nobene druge možnosti.

Jerebic je povedal, da želi po isti metodologiji tudi zdaj pridobiti denar za delavce, ki se ne morejo prijaviti na zavodu, ker sporazum med državama še ni podpisan. Gre predvsem za delavce iz BiH in Makedonije. ''To je moja pobuda, odgovora pa še nisem dobil,'' je povedal in dodal, da pričakuje, da bo tudi vlada nekaj naredila. Upa pa tudi, da bodo sodelovali tudi centri za socialno delo, Rdeči križ in sindikati, ki so sodelovali tudi v prejšnji akciji.

''Mi branimo človeško dostojanstvo in zagovarjamo to, da morajo vsi imeti neko možnost. Ni problem dobiti hrane in obleke, tisti, s katerimi sem govoril, so povedali, da bi radi delali in zaslužili za hrano. Potrebujejo dostojno preživetje in nek vir,'' je še dodal Jerebic.

Odgovore z ministrstva za delo še čakamo.